Pozdravljeni, prijavite se. eINŽENIR

IZS.BLOG

Ravnanje z odpadki v Sloveniji - Nerešljiv izziv ali priložnost? - 3. del

Stanje v Sloveniji

Stanje v Sloveniji je na področju ravnanja z odpadki zastalo nekje na pol poti. V zadnjih letih smo naredili velik razvojni korak na področju ločenega zbiranja odpadkov na izvoru. Imamo dobro delujočo mrežo zbirnih centrov. Relativno dober je sistem obdelave mešanih komunalnih odpadkov. Veliko pozitivnega je bilo opravljenega tudi pri samem preprečevanju nastajanja odpadkov in njihovi ponovni rabi.

Žal pa država do danes še ni sprejela vseh potrebnih pravnih podlag in pripravila konkretnega sistema ustreznih finančnih spodbud, ki bi omogočile zaključiti celotni snovno-energetski krog ter vzpostaviti sistem v praksi delujočega krožnega gospodarstva, ki ga sicer na vsakem koraku vsi omenjajo.

Paradoksalno je, da že leta plačujemo za prevzem odpadkov različnim prevzemnikom v tujini, ki nato izkoriščajo njihov snovni in energetski potencial.  Z njim se poceni ogrevajo in imajo poceni elektriko ter na ta način celo zmanjšujejo rabo fosilnih goriv, namesto, da bi to počeli sami. Položnice slovenskih gospodinjstev za prevzem in obdelavo odpadkov ter oskrbo z vodo in stroški za čiščenje odpadne vode pa so pri tem vedno višje.

Slika 10: Pretvorba odpadkov v energijo v vsakodnevnem življenju (vir: www.cewep.eu).

Slika 10 prikazuje energetski potencial odpadkov. Deset kilogramov komunalnih odpadkov recimo omogoča dovolj tople vode za sedem tuširanj po pet minut na dan oziroma proizvede dovolj električne energije za tri urno napajanje prenosnega računalnika za dva meseca ali pa omogoča gretje doma za najmanj osem ur dnevno.

Pereč problem ima tudi svetlo plat – država se je naposled le zdramila in kaže interes, da bi nekatera področja rada uredila. Spomnimo se recimo problema odpadnih sveč, ali pa še vedno nerešenega vprašanja odpadne embalaže, ki se kopiči na dvoriščih komunalnih podjetij (slika 11).

Slika 11: Kopičenje odpadne embalaže (vir: delo.si).

Najbolj svež primer nelegalnega odlaganja blata iz komunalnih čistilnih naprav v več krajih po Sloveniji prikazuje slika 12.

Slika 12: Primeri nelegalno odloženega blata iz ČN v Pivoli, Šentjurju in Dramljah (vir: 24ur.com).

Ta primer je spodbudil državo, da je julija letos objavila javni poziv vsem lokalnim skupnostim, da izkažejo interes po postavitvi naprav za termično obdelavo blat. Postopek je v teku in le upamo lahko, da bo to prvi primer učinkovitega in dolgoročnega reševanja problema, ki bo pokazal pot tudi drugim prej naštetim.

V Sloveniji se na pilotnem nivoju pridobivajo tudi koristna znanja pri kemijski razgradnji odpadnega tekstila. Projekt Resyntex (vir: http://www.resyntex.eu/the-project) na primer, je zaključen raziskovalni projekt, katerega namen je ustvariti nov koncept krožnega gospodarstva za tekstilno in kemijsko industrijo ter iz tekstilnih odpadkov (naravnih in umetnih) proizvesti sekundarne surovine (prej omenjena teraftalna kislina in etilenglikol).

Slika 13: Demo pilotna naprava projekta Resyntex v Mariboru (vir: http://resyntex.eu/images/).

Slovenija nujno potrebuje ustrezne kapacitete objektov za snovno in energetsko obdelavo, ki bodo omogočili samozadostnost, zmanjšali pritisk na odlagališča odpadkov in zaustavili rast storitev ravnanja z odpadki.  Seveda govorimo le o potencialu odpadkov po tem, ko je upoštevana hierarhija ravnanja z odpadki. Tehnološke rešitve so znane, znanje za načrtovanje in postavitev tehnologij imamo inženirji, manjka pa ustrezen pravni okvir in predvsem odločnost politike, da se s tem problemom aktivno in ambiciozno spopade.

Zapisal: dr. Bojan Pahor, predsednik Matične sekcije inženirjev tehnologov, požarne varnosti, prometnega inženirstva in drugih inženirjev (MST) IZS

 

Nazaj