Ravnanje z odpadki v Sloveniji - Nerešljiv izziv ali priložnost? - 1. del
Pogled v zgodovino nastajanja odpadkov
Človeštvo se z nastajanjem in odlaganjem odpadkov ukvarja od trenutka, ko je nomadski način življenja zamenjalo z življenjem v stalnih naselbinah. Prvi znani sistem za odvajanje odpadne vode iz gospodinjstev se nahaja v današnji Siriji in je bil postavljen že leta 6.500 pr.n.š. Tudi inženirji starega Rima so z uporabo Cloaxa Maxima ustvarili obsežno mrežo kanalizacije, ki so jo preusmerili v reko Tibero. To je povzročilo izjemno onesnaženje in kontaminacijo pitne vode, kar pa je na srečo imelo za posledico razvoj tehnologije akvadukta.
Slika 1: Kloake Maxima – eden od prvih znanih kanalizacijskih sistemov (vir: Wikipedija)
Okoli 500 let pr.n.š. je v bilo Grčiji zgrajeno prvo odlagališče odpadkov. V veljavi je bil tudi zakon, ki je prepovedoval odlaganje odpadkov na ulice. V moderni dobi sta začetek industrializacije in hitra rast urbanih središč povzročila dramatično kopičenje trdnih odpadkov v mestih.
Odlagališče odpadkov Apex v Las Vegasu dnevno sprejme okoli 9.000 ton mešanih komunalnih odpadkov, ima pa kapaciteto sprejema celo 15.000 t/d s projektirano življenjsko dobo 250 let in velja za največje odlagališče odpadkov na svetu. Trenutno je tam že skladiščenih več kot 50 milijonov ton odpadkov; deponijski plin (metan), ki nastaja na odlagališču, poganja 11 MW energetski objekt, ki pokriva potrebe 10.000 gospodinjstvom v Južni Nevadi.
Slika 2: Največje odlagališče na svetu leži v Nevadi, ZDA in zajema površino 890 ha (vir: Wikipedija)
Energetska izraba odpadkov danes
Kopičenje trdnih odpadkov je vodilo do postavitve prvih sežigalnic. Prvo so postavili leta 1895 v Nottinghamu v Angliji. Objekti sežigalnic so danes seveda v primerjavi s prvimi praviloma tehnološko zahtevni, lahko pa tudi moderni objekti (slika 3), ki morajo izpolnjevati najstrožje okoljevarstvene zahteve.
To velja še posebej zato, ker so velikokrat postavljene v mestih ali na robu mest, saj se proizvedena toplotna energija lahko kar najbolj učinkovito in s čim manj izgubami koristno porablja.
Slika 3: Sežigalnica na Dunaju je delo znamenitega arhitekta Friedensreicha Hundertwasserja
(vir: https://www.wien.info/en/sightseeing/green-vienna/vienna-power-plants-363592 )
V Göteborgu na Švedskem danes proizvedejo že 79 % vse potrebne toplotne energije iz t.i. »odpadne toplote« od tega jo kar 29 % nastane iz odpadkov (vir: https://www.districtenergyaward.org/), ki jih energetsko izrabljajo v dveh napravah v mestu.
Po podatkih CEWEP (Združenje evropskih naprav WtE – »waste to energy) je leta 2018 na področju EU delovalo 492 sežigalnic, ki so skupaj termično obdelale 96 milijonov ton komunalnih odpadkov (slika 4).
Slika 4: Lokacije sežigalnic v Evropi (vir: www.cewep.eu)
Naprave za termično obdelavo odpadkov so omenjeno količino odpadkov pretvorile v 41 milijonov MWh električne energije, ki zadošča potrebam kar 19 milijonov prebivalcev po električni energiji in 96 milijonov MWh toplotne energije za potrebe 16 milijonov prebivalcev (slika 5). Hkrati to prispeva k prihranku celo do 53 milijonov ton fosilnih goriv, ki bi jih potrebovali za proizvodnjo omenjene količine energije!
Slika 5: Pretvorba odpadkov v energijo (vir: www.cewep.eu)
Sledita še dva bloga na temo odpadkov.
Zapisal: dr. Bojan Pahor, predsednik Matične sekcije inženirjev tehnologov, požarne varnosti, prometnega inženirstva in drugih inženirjev (MST) IZS
Nazaj