Pozdravljeni, prijavite se. eINŽENIR

IZS.BLOG

Projektiranje konstrukcij – Sanacija mosta

Odrez poškodovanega elementa – most ni padel v vodo

Pooblaščeni inženir dr. Leon Hladnik me predstavi svojemu diplomantu inženirju Mihu Blatniku, ki nadaljuje študij na drugi stopnji. Je najmlajši član skupine v pisarni biroja Hiša, d.o.o. Njegov delovni prostor se za moj pogled razlikuje od drugih, saj ima edini v pisarni na mizi dva 24 inch-na ekrana in pripravlja projektno zasnovo za mariborski Rotovž v BIM tehnologiji. Ustvarja pod vodenjem direktorja in solastnika omenjenega biroja, pooblaščenega inženirja mag. Tomaž Habiča. Zanima me, ali je inženir Blatnik osvojil BIM tehnologijo v procesu študija, pa mi odgovori, da je pri tem samouk. In ravno pri uporabi BIM tehnologije pomislim, kako pomembno je medgeneracijsko sodelovanje.

Inženir Miha Blatnik pri delu

Most v mostu

Potem me pooblaščeni inženir dr. Leon Hladnik pripelje do svoje pisalne mize, kjer mi predstavi uporabljeno rešitev pri sanaciji mosta čez Savo v Brežicah. Most je spomeniško zavarovan in je iz leta 1905. Dr. Hladnik odpre fotografije mosta, na katerem je delal in me vpelje v projekt: »Most ni bil vzdrževan. Zato je spodnji del konstrukcije požrla rja. Ker kot tak ni bil več varen za uporabnike, so ga najprej zaprli za promet, nato še za pešce. Ko so dobili evropska sredstva, so se odločili, da zamenjajo njegove dotrajane spodnje dele.«

 

Pooblaščeni inženir dr. Leon Hladnik

»Osnovni izziv je bil, kako zamenjati določene dele spodnjega dela mostu, ne da bi ta padel v Savo. Seveda mostu nismo mogli sneti, ga odpeljati v delavnico in popraviti. Osnovni projektant za sanacijo tega objekta je predvidel, da se naredi dodatna podporna konstrukcija v strugi reke Save, da se vodo začasno preusmeri, da se postavijo piloti in se naredi podporna jeklena konstrukcija, ki bi podpirala most in omogočala lokalno odvzemanje poškodovanih in dodajanje novih elementov.« Razumem, kje pa vstopi potem vaše delo, če je osnovni projektant že našel rešitev? »Izvajalca je bilo strah, da bi se lahko voda v primeru večjih padavin nenadoma dvignila preko določenega nivoja in bi odplaknilapodporno jekleno konstrukcijo mosta v strugi, saj je Sava hudourniška reka. Preusmeritev reke zadošča namreč le za normalni pretok reke. V primeru hudourniške vode bi se vodna gladina precej dvignila in zalila celotno področje pod mostom in v tem primeru bi lahko hudourniška voda odplaknila podporno jekleno konstrukcijo mosta, ki bi stala v strugi.« Aha, še na reke se je treba spoznati, pomislim, če projektiraš konstrukcijo mostu.

Potem pa dr. Hladnik preseka moje misli: »Za preseganje te ovire smo vpeljali dodatno podporno konstrukcijo; praktično smo zgradili nov most v obstoječem, podobne teže kot  prvotno predvidena podporna konstrukcija v reki Savi in opremljena s kabli za prednapenjanje. Hkrati smo novo konstrukcijo povezovali s staro. Ko smo napenjali kable, se je nova konstrukcija dvigovala. Dvignili smo jo za štiri centimetre do faze, da se je spodnji natezni pas razbremenil, hkrati pa je konstrukcija obstoječega mostu visela na dodatni podporni konstrukciji. ZAG je spremljal dvigovanje; meril pomike in napetosti med elementi.«

Od kod vam ideja, vprašam. »Moj profesor dr. Franci Kržič je nekaj podobnega že naredil pred leti, a z manjšo razliko. Kable za prednapenjanje je napeljal po obstoječi konstrukciji, torej brez dodatne podporne konstrukcije. To si je lahko privoščil, saj je bila njegova konstrukcija brez spodnje betonske plošče, ki pa je bila v našem primeru, in celo z mozniki povezana z obstoječo konstrukcijo in je dejansko delovala kot dodaten spodnji natezni pas. Spodnje betonske plošče si nismo upali odstraniti, saj nismo vedeli, ali bodo močno poškodovani jekleni spodnji pasovi brez te plošče sposobni prevzeti lastno težo konstrukcije.«

 

Računski model podporne konstrukcije s kabli za prednapenjanje za dvigovanje mostu pred sanacijo

 

Most v mostu

Strast do rešitve ne pusti spati?

Ob zaključku predstavitve dela v biroju Hiša, d.o.o., se pogovarjamo še o odnosu med arhitektom in pooblaščenim inženirjem. Dr. Leon Hladnik nam ob tem zaupa dogodek z uveljavljenim arhitektom, ki ga je prosil, da mu priskrbi list papirja. Ponudil mu je karo list, kar pa je bilo za arhitekta nepredstavljivo, saj na karo listu skoraj da ne zna predstaviti svoje ideje. »Arhitekt si želi list brez črt. Ta mu daje svobodo ustvarjanja, da nariše karkoli in kamorkoli želi. Drugače je z nami inženirji. Mi se lažje znajdemo na listu s karo črtami, pri nas so omejitve – predvsem zaradi varnosti uporabnikov,« nazorno predstavlja enega in drugega dr. Hladnik.

Ker imam običajno vedno veliko vprašanj, mi moja radovednost in njihova potrpežljivost še po dvournem obisku še ne dovolita domov. Zanima me, katere so tiste lastnosti, ki jih mora imeti dober pooblaščeni inženir. »Biti mora potrpežljiv in deloven. Dobro je, da se zna tudi izklopiti od delovnih obveznosti. Dogaja se nam namreč, da se ponoči zbujamo in razmišljamo o konstrukcijski rešitvi arhitektove ideje.«

 

Mag. Jana Lutovac Lah zapisuje svoja doživetja s srečanj z našimi člani in njihovimi sodelavci. Po osnovni izobrazbi je sociologinja, več kot desetletje je delovala v novinarstvu.

 

Nazaj