INŽ.BLOG

Priprava projektantovega poslovnega načrta

Nobeno podjetje ne more delovati uspešno in neprekinjeno leto za letom, če ni tudi dobičkonosno. Enako velja za projektanta[1]. Ne zadošča zgolj znanje projektiranja tehničnih sistemov stavbe (TSS), ampak je potrebno tudi upoštevati nujnost ustvarjanja dobička in/ali zavedanja kratkoročnih in dolgoročnih finančnih posledic izvajanja projektantskih storitev. Projektant mora za vsak projekt pripraviti poslovni načrt, da zagotovi kar mogoče najboljšo storitev za dogovorjeno ceno ob upoštevanju potrebe po ustvarjenem dobičku.

STORITEV PROJEKTIRANJA

Storitev projektiranja zajema poleg same izdelave projektne dokumentacije tudi kasnejše spremljanje gradnje z investitorjevim prevzemom objekta (projektantski nadzor[2]). Za primer, da storitev spremljanja gradnje projektant ni vključil v ponudbeno ceno, mora to izrecno izpostaviti. Pri tem je pomembno vedeti, da velja izkustveno pravilo, naj projektant nikoli ne prepusti faze spremljanja gradnje drugemu podjetju, saj bo, razumljivo, predmetni projekt poznalo slabše od projektanta. Poleg morebitnih pravnih težav in obveznosti, ki lahko nastanejo kot posledica nezadostnega spremljanja vgradnje, zagona, stavljenja v obratovanje in prevzema sistemov, je ogrožen tudi projektantov poklicni ugled. Obseg projektantovega spremljanja gradnje je podan v okviru.

Spremljanje gradnje (»projektantski nadzor«) v osnovi vključuje:

• Preverjanje delavniških risb[3] opreme, cevi in ostalega, predloženih s strani proizvajalcev in izvajalcev, glede ustreznosti z zahtevami pogodbenih načrtov in popisov.
• Periodični obiski objekta v gradnji v namen spremljanja napredovanja del, vpisovanje opomb in zahtev v gradbeni dnevnik in priprava poročil o obiskih gradbišča.
• Tolmačenje projektne dokumentacije, ko se pojavijo vprašanja na gradbišču.
• Sodelovanje pri tehničnem pregledu in končnem kakovostnem pregledu izvedenih del s pripravo seznama opravil s področja strojništva, ki jih je še potrebno opraviti pred prevzemom.

Dodatne storitve spremljanja gradnje (»projektantskega nadzora«) lahko vključujejo (za dodatno plačilo):

• Sodelovanje pri usposabljanju tehničnega osebja za obratovanje in vzdrževanje sistemov.
• Sodelovanje pri določenih meritvah in preizkusih delovanja sistemov s področja strojništva[4].

Neredko projektant s področja strojništva ni vključen v začetne pogovore z investitorjem in mora pri pripravi poslovnega načrta izhajati iz vnaprej dogovorjene cene za projektiranje, kot tudi znotraj za strojne sisteme namenjenega proračuna. Projektant mora oceniti pogodbeni ali ponujeni znesek, ki ga je sprejel ali namerava sprejeti, in izdelati načrt s področja strojništva znotraj tega okvira. Pri tem velja izvesti primerjavo z nakupom avtomobila: Če kupec na trgu išče avtomobil in razpolaga z 20.000 €, ne bo šel k prodajalcu luksuznih avtomobilov, ker bi bila ta vozila za njegov proračun predraga, ampak k prodajalcu, ki ponuja nove avtomobile z želenimi lastnostmi v obsegu razpoložljivega proračuna. Isto pravilo velja za izdelavo projektne dokumentacije in zadostno spremljanje gradnje z namenom zagotovitve izpolnitve zahtev projektne naloge in predpisov, pri čemer ostaneta znotraj proračuna investitor in projektant. Ta scenarij poudarja pomen dejstva, da se projektant zaveže investitorjevemu proračunu in ne načrtuje dražje projektne rešitve, zaradi katere bodo prejete ponudbe dvakrat ali več višje od razpoložljivega proračuna.

Pomembno je tudi zavedanje, da cenejšega projekta ne smemo dojemati kot cenenega projekta! Tako kot je bil v primerjavi 20.000 € vreden avtomobil zasnovan in izdelan skladno z vsemi ukrepi za nadzor kakovosti proizvajalca avtomobilov, si mora projektant prizadevati zagotoviti kakovosten načrt, pri tem pa ostati znotraj namenjenega proračuna in plačila za projektiranje. Zakaj, npr., uporabiti za projekt trgovine modulno prezračevalno napravo z obdelavo zraka z ločenim krmilno-nadzornim sistemom, če se lahko uporabi enovita strešna naprava z vanjo že vgrajenim krmiljem, ki je zmožno povezave na centralni krmilno-nadzorni sistem stavbe? Razlika v ceni nabave, vgradnje in tudi projektiranja ene in druge je velikanska.

STROŠEK PROJEKTIRANJA SISTEMOV S PODROČJA STROJNIŠTVA

Stroški projektiranja znašajo med 5 % in 12 % vrednosti projektiranega sistema, odvisno od obsega dela in uporabljenega načina dobave projekta[5]. Vrednost projektiranja lahko izhaja tudi iz dogovorjenih urnih postavk in ne-preseganja največjega števila ur, ko je obseg naloge določen. Tretji način, ki je tudi najbolj običajen, predstavlja povprečnina, ko se investitor in projektant dogovorita o obsegu dela in roku.

Na področju strojništva velja, da 75 % stroška predstavlja izdelava projektne dokumentacije[6], to je priprava prikazov, tehničnega poročila in popisov, 5 % odpade na projektantovo sodelovanje pri razpisu za izbor izvajalca (pregledovanje ponudb) in 20 % za spremljanje gradnje (»projektantski nadzor«).

Vsako projektantsko podjetje mora imeti izračunane lastne režijske stroške, pri čemer faktor v tej dejavnosti praviloma ni manjši od 2,5. Projektantskim podjetjem predstavlja ciljni dobiček vrednost 20 %.

Primer izračuna mesečnega stroška /dohodka za vodjo načrta s ceno urne postavke podjetja 55 €[7]:

55 € x 180 ur = 9900 €

9900 € – dobiček 20% (1980 €) = 7920 €

7920 € / 2,5 (faktor) = 3168 €

3168 € bruto = ~ 1600 € neto

PRIMER PRIPRAVE PROJEKTANTOVEGA POSLOVNEGA NAČRTA

Najprej mora projektant določiti število tehničnih prikazov (risb), tehničnih poročil in popisov, ki jih je mogoče gospodarno izdelati v fazi projektiranja. Za v nadaljevanju prikazan primer privzamem, da sta se projektant in naročnik predhodno dogovorila za plačilo celotne projektantske storitve v višini 68.000 €.

Na podlagi predračunske ocene, predstavljene v razpredelnici na naslednji strani, znaša neposredni strošek 80.275 € (32.110 € × 2,5). Vrednost vključuje pričakovan 20% dobiček, režijske stroške, stroške dela za izdelavo pogodbene dokumentacije, izvedbo potrebnih sestankov in spremljanje gradnje. Iz razpredelnice izhaja »težava« razlike med predhodno dogovorjeno ceno in izračunanim stroškom. Iz prikazane

OPOMBE:

• Povprečna vrednost €/h temelji na različnih posameznikih, ki bodo delali na določeni risbi, kar predstavlja povprečje stroška za posamezni narisan list na podlagi neposrednih stroškov dela za vsako delovno mesto, npr. risar 35 €/h, obdelovalec 45 €/h, projektant 60 €/h, vodja načrta 80/h itd.
• Začetna proračunska ocena ur in stroškov dela bo zahtevala kasneje bolj podroben izračun, ki bo deloval v obratni smeri, to je izhajajoč iz pogodbene cene, zmanjšane za odstotek dobička, npr. 20 %, deljeno z s faktorjem režijskih stroškov, npr. 2,5. Ta faktor vključuje urne postavke posameznega delovnega mesta, pomnoženega z različnimi splošnimi stroški podjetja (najem prostorov, programska oprema, davki, energija…), dopust, bolniška odsotnost zaposlenih itd.

razpredelnice izhaja tudi očitna razlika med običajnim razmerjem stroška projektiranja in spremljanja gradnje, to je 80/20 %, v primeru pa je 65/35%. Mogoče rešitve iz zagate je iskati v nižanju stroškov za spremljanje gradnje, če to ni mogoče, potem možno rešitev predstavlja priprava manj podrobnih popisov[8] in umestitev tehničnih lastnosti v razpredelnice v risbah. Včasih je potrebno nižati število risb tudi zaradi same sprejete časovnice gradnje, ki ne dopušča čas za njihovo pripravo.

Pri tem ne gre spregledati bistvenega, dolžnost in obveza projektanta je, da dostavi kakovosten izdelek za dogovorjeno plačilo!

V zaključku spomnim na Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID) (Ur. l. RS, št. 61/17), ki v drugem odstavku 15. člena glede zavarovanja odgovornosti projektanta in škode določa naslednje: »Z zavarovanjem mora biti krita odgovornost zaradi malomarnega ravnanja, ki ima za posledico nastanek škode ali stvarne napake, med katero se poleg neposredne materialne škode (poškodovanje in uničenje) štejejo tudi stroški, ki so neposredno potrebni za odpravo oziroma preprečitev nastanka škode, brez nastanka neposredne škode«.[9] Znajti se v tem položaju, pa si ne želi noben projektant.

Pripravil: Predsednik Matične sekcije strojnih inženirjev, Mitja Lenassi, univ.dipl.inž.str., CxA, BEMP

[1] Izraz projektant je v sestavku uporabljan tako za pravno ali fizično osebo kot tudi za pooblaščenega inženirja, ki izdeluje načrt.

[2] »Projektantskega nadzora« GZ-1 ne opredeljuje, v angleščini je ta izraz poznan kot »Construction Administration«.

[3] Stališče UO MSS do delavniških risb je dostopno na https://www.izs.si/assets/media/izsnovo/2020/MSS/MSS-Delavniški-načrti-december-2020.pdf

[4] GZ-1 v tretji točki četrtega odstavka 77. člena pri tej dejavnosti izrecno zahteva sodelovanje vodje nadzora.

[5] Obstaja pet osnovnih dobav projekta (Project Delivery): 1) Design-Bid-Build (DBB), 2) Construction Management (CM), 3) Design-Build (DB), 4) Integrated Project Delivery (IPD) in 5) Performance Contracting (PC). Pri nas je močno uveljavljena prva, to je Projektiranje-Razpis-Izvedba, se pa vse pogosteje pojavlja tudi tretja, to je Projektiranje-Izvedba, pri kateri investitor podpiše eno samo pogodbo s podjetjem ali skupino, ki je odgovorno za projektiranje in izvedbo.

[6] Običajna delitev stroška izdelave projektne dokumentacije (75 %): 15 % IZ, 25% PZI načrt brez detajlov in popisov (prijava začetka gradnje) in 35% preostali del PZI načrta, to je detajli in popisi.

[7] Priporočen cenik IZS: https://www.izs.si/assets/media/izsnovo/2022/Priporočena-cena-efektivne-ure-storitve-PI-NI-PI-Geo-oktober-2022.pdf

[8] Mogočo rešitev predstavlja tudi prihajajoča uporaba s strani IZS pripravljenih tipskih popisov.

[9] Projektantska napaka je na splošno opredeljena kot navodilo (ali pomanjkanje navodila) v prikazih (risbah) in popisih, ki bo, če mu bo izvajalec sledil, zahtevalo kasneje zamenjavo ali popravilo z dodatnimi stroški. Pri tem je investitor material in delo že plačal skozi obseg pogodbe z izvajalcem, naknadno pa mora plačati še zamenjavo ali popravek, s čimer mu je nastala škoda.