Prezračevanje večstanovanjskih stavb
Na prvo žogo dokaj zlajnana tema, vsaj med projektanti s področja strojništva. Pa kljub temu so le-ti še vedno deležni pritiskov s strani investitorjev, pa tudi drugih deležnikov gradnje, kot npr. arhitektov kot vodij projektov pri projektiranju večstanovanjskih stavb, v nedosledno prilagajanje zahtev glede prezračevanja ali celo opuščanje projektiranja tehničnih sistemov stavb prezračevanja (v nadaljevanju TSS prezračevanja).
V zahtevi investitorjev po čim ugodnejšem razmerju med uporabno (beri prodajno) površino in ostalo površino stavbe (beri neprodajno) se omejuje oziroma ne dopušča zadostna površina namenjena vertikalnemu transportu zunanjega dovodnega in zavrženega odvodnega zraka. Tako se lokacija zajema in odvoda zraka premika na fasado stavbe, kar pa je mnogokrat trn v peti sodobni arhitekturi, poleg tega pa v primeru stavbe z več etažami, vodenje zavrženega zraka na fasado lahko predstavlja potencialno težavo na bližnjih lokacijah zajema zunanjega zraka (mešanje zavrženega in svežega zunanjega zraka). V sodobni gradnji velik del zunanjih zidov predstavljajo steklene površine, kar pa ostane skeleta stavbe, pa z vidika mehanske odpornosti in stabilnosti stavbe pogosto pomeni nedopustno izvedbo oslabitev zaradi potrebe po izvedbi prebojev za vgradnjo fasadnih prezračevalnih elementov. V takšnih primerih je pravzaprav edini izvedljiv TSS prezračevanja, prezračevalni sistem integriran v stavbno pohištvo ali prezračevalni sistem ustrezno združljiv s stavbnim pohištvom.
Ampak, da se vrnem na začetek. Kot PI s področja strojništva in odgovorna oseba podjetja, ki se ukvarja s storitvijo projektiranja s področja strojništva, bi si želel, da bi bila zahteva glede potrebe po projektiranju ustreznega prezračevalnega sistema stanovanjskih enot nedvoumna. Verjetno je med tem že jasno, da sodobna gradnja s sodobnimi gradbenimi elementi, od stavbnega pohištva pa do izolacijskega ovoja stavbe, ne omogoča zadostne naravne infiltracije zunanjega zraka, niti za vzdrževanje gradbenih konstrukcij (preprečevanje izločevanja vlage na elementih gradbene konstrukcije – plesen) kaj šele za zagotavljanje higienske in zdravstvene zaščite ljudi v skladu z določili GZ-1, ki opredeljujejo bistvene in druge zahteve (28. člen, peti odstavek).
Slika 1: Okviren prikaz nivoja koncentracije CO2 v zraku v spalnem prostoru (vir: https://cambridgecarbonfootprint.org/what-we-do/carbon-dioxide-monitoring/)
Načeloma vsi veljavni podzakonski akti v RS, ki kakorkoli urejajo področje prezračevanja, vključno z zastarelim Pravilnikom o prezračevanju in klimatizaciji stavb iz leta 2002, vodijo k zaključku, da je zagotavljanje kakovosti zraka v bivalnem okolju in vzdrževanje gradbenih konstrukcij (preprečevanje izločevanja vlage na elementih gradbene konstrukcije – plesen) možno samo z mehanskim ali vsaj hibridnim prezračevanjem. Aktualnejši podzakonski akti, ki obravnavajo tudi učinkovito rabo energije, kot npr. PURES 2022, pa usmerjajo TSS prezračevanja tudi v zahteve po ustreznem vračanju odpadne toplote zavrženega zraka.
Pravzaprav je prav krovni gradbeni zakon GZ-1, ki v poglavju, kjer opisuje bistvene in druge zahteve, vnaša veliko mero nedorečenosti glede TSS prezračevanja. Pri tem ciljam na peti odstavek 28. člena (higienska in zdravstvena zaščita ter zaščita okolja) in peti odstavek 31. člena (varčevanje z energijo, ohranjanje toplote in raba obnovljivih virov energije).
Peti odstavek 28. člena se glasi: V objektih je treba zagotoviti notranje ugodje in kakovost zraka. Dimne pline iz kurilnih naprav je treba odvesti na prosto tako, da nista ogrožena zdravje ljudi in okolje. Prezračevalni in klimatizacijski sistemi ne smejo ogrožati zdravja ljudi ali negativno vplivati na pravilno odvajanje produktov zgorevanja iz kurilnih naprav.
To določilo bi se moralo opredeljevati samo glede notranjega ugodja in kakovosti zraka, torej bi se moral odstavek končati s prvim stavkom. Odvod dimnih plinov nima neposredne veze z notranjim ugodjem in kakovostjo zraka in če se že omenja v zakonu, bi moralo biti posebno določilo oziroma ločen odstavek. Tudi sama povezava prezračevalnega in klimatizacijskega sistema v zvezi z odvodom dimnih plinov v smislu ogrožanja zdravja ljudi ni smiselna na mestu.
Peti odstavek 31. člena se glasi: Če z naravnim prezračevanjem v prostorih ni mogoče doseči predpisane kakovosti zraka, se uporabi sistem hibridnega ali mehanskega prezračevanja, ki mora omogočati učinkovito vračanje toplote zraka.
Kriterij je torej kakovost zraka in ne toplotno okolje. Vsekakor velja, da je v primeru ustrezne kakovosti zunanjega zraka, z naravnim prezračevanjem možno dosegati predpisane kakovosti notranjega zraka, torej v skladu s tem določilom hibridnega ali mehanskega prezračevanja praktično nikoli ni potrebno načrtovati (razen v okolju z neustrezno kakovostjo zunanjega zraka?!).
Glede na to, da se to določilo pojavlja v členu, ki govori o varčevanju z energijo in ohranjanju toplote, bi verjetno moralo to določilo opredeliti kriterije glede dopustnosti naravnega prezračevanja, v smislu varčevanja z energijo in ohranjanja toplote in posledično toplotnega okolja (če je to sploh smiselno za krovni zakon). Sam si predstavljam, da bi se to določilo moralo glasiti nekako tako: Če z naravnim prezračevanjem v prostorih ni mogoče doseči zahtevane stopnje varčevanja z energijo in ohranjanja toplote, se uporabi sistem hibridnega ali mehanskega prezračevanja, ki mora omogočati učinkovito vračanje toplote zraka.
MSS je v imenu IZS pristojna ministrstva že nekajkrat pozvala k tolmačenju oziroma korekciji tega določila, vendar neuspešno.
Torej, če se z vsemi konvencionalnimi in nekonvencionalnimi prijemi avtorja energetske izkaznice izkaže, da stavba z uporabo naravnega prezračevanja brez vračanja odpadne toplote, dosega zahtevano energetsko učinkovitost, potem naravno prezračevanje očitno ne more biti sporno, kljub vsem predhodno navedenim pomislekom glede zagotavljanja higienske in zdravstvene zaščite ljudi ter vzdrževanja gradbenih konstrukcij.
Zakaj omenjam konvencionalne in nekonvencionalne prijeme avtorja energetske izkaznice? Namreč v skladu s PURES 2022, se stanovanjske stavbe primerjajo z referenčno stavbo z mehanskim prezračevanjem in vračanjem toplote s temperaturnim izkoristkom senzibilne toplote 65%. Torej avtor energetske izkaznice mora pri načrtovanju energetske učinkovitosti stavbe nadomestiti teh 65% neizrabljene odpadne toplote z drugimi ukrepi učinkovite rabe energije, kar pa se iz vidika energetske bilance že na oko zdi skrajno težavno.
V tem delu zaključujem z apelom na PI s področja strojništva, ki projektirate prezračevalne sisteme večstanovanjskih stavb, da že v času priprave ponudbe ali najkasneje v času izdelave projektne naloge, zastavite predviden TSS prezračevanja in da je to mehanski ali vsaj hibridni sistem z vračanjem odpadne toplote zavrženega zraka.
Glede samih TSS prezračevanja smo na IZS konec leta 2023 izvedli posvet o prezračevanju večstanovanjskih stavb. Namen posveta je bila splošna razprava glede najpogostejših projektiranih in izvedenih TSS prezračevanja večstanovanjskih stavb ter ugotavljanje in evalvacija nekaterih bistvenih lastnosti posameznih TSS prezračevanja. Skladno s sklepi posveta je bil pooblaščenim inženirjem (PI) MSS poslan vprašalnik za potrebe izdelave evalvacije TSS – Prezračevanja. PI so podajali oceno za posamezne lastnosti TSS prezračevanja, in sicer od 1 (slabo) do 5 (dobro). Ocenjevale so se naslednje lastnosti TSS prezračevanja:
• tehnične lastnosti
– učinkovitost (lastnosti energetske učinkovitosti v smislu transporta zraka in vračanje toplote zavrženega zraka),
– filtracija (lastnosti filtracije zunanjega zraka),
– distribucija (lastnosti distribucije vtočnega zraka),
– tlačne razmere (lastnosti ustvarjanja ustreznih tlačnih razmer),
• ekonomski vidik
– višina investicije (izražena kot specifična investicija EUR/m2),
– strošek obratovanja (izražen kot učinkovitost sistema),
• izvedba
– montaža (splošne lastnosti),
– prostorske zahteve (splošne lastnosti),
• uporabniške lastnosti
– vzdrževanje (splošne lastnosti),
– delitev stroškov (splošne lastnosti),
– življenjska doba (splošne lastnosti).
Rezultati evalvacije so dostopni na spletni strani: https://www.izs.si/aktualno/novice/predstavljamo-rezultate-evalvacije-posameznih-tss-prezracevanje
Sam posvet in kasneje tudi same evalvacije TSS prezračevanja s strani sodelujočih PI, je pokazal, da tudi PI nimamo enotnega stališča in mnenja glede posameznih TSS prezračevanja. Seveda velja za TSS prezračevanja, da se nekateri bolje odrežejo pri določenih lastnostih in pri ostalih slabše. Če uporabniku oziroma investitorju prevlada kriterij začetne investicije, se izbira TSS prezračevanja podredi takšnemu kriteriju, ni pa nujno, da bodo ostale lastnosti takšnega sistema ustrezne.
Investitorju je takšna evalvacija TSS prezračevanja s strani stroke lahko v pomoč v smislu informiranja in ob ustreznem svetovanju PI s področja strojništva vodi do odločitve o izbiri TSS prezračevanja v zgodnjih fazah projektne dokumentacije.
Pripravil:
Saša Rodošek, univ. dipl. inž. str.