Pregled stanja protieksplozijske zaščite v Sloveniji in svetu
Protieksplozijska zaščita (Ex-zaščita) je eno pomembnejših področij industrijske varnosti v vseh procesnih panogah, kjer se pojavljajo vnetljive plinske, parne ali prašne atmosfere. Sodobni trendi nakazujejo intenzivno standardizacijo, digitalizacijo in uvedbo celovitih življenjskih ciklov Ex-opreme s poudarkom na usposabljanju zaposlenih. Kot rečeno v uvodu, je to področje v svetu uveljavljena in dobro razvita znanstvena in raziskovalna dejavnost. Najpomembnejše svetovne organizacije so:
- SAFEX International (Explosives Industry Safety Group) – globalno združenje proizvajalcev industrijskih eksplozivov, osredotočeno na varnost, analizo incidentov in preprečevanje eksplozij.
- NFPA – National Fire Protection Association (ZDA) – standardi za eksplozije prahu, plinov in procesnih sistemov.
- IECEx – International Electrotechnical Commission System for Certification to Standards Relating to Equipment for Use in Explosive Atmospheres – certifikacija opreme v eksplozivnih atmosferah.
- EFCE – European Federation of Chemical Engineering – prevencija nevarnih dogodkov v industriji.
V Evropi so zelo aktivne organizacije in inštituti, ki delujejo regionalno po posameznih državah, zato velja omeniti vsaj najpomembnejše.
V Nemčiji je to vsekakor BAM – Bundesanstalt für Materialforschung und –prüfung, ki se ukvarja s testiranjme industrijskih eksplozij, opreme, prahu in zaščitnih sistemov. Prav tako je pomemben Fraunhofer Institute for High-Speed Dynamics (EMI), ki je prodoren pri raziskavah eksplozij, udarnih valov in odpornosti materialov na učinke eksplozij. IFA – Institut für Arbeitsschutz pa se ukvarja predvsem z raziskavami prašnih eksplozij ter z ATEX varnostjo.
V Franciji je to INERIS – Institut National de l’Environnement Industriel et des Risques. Njihove raziskave so usmerjene na preiskave in testiranje eksplozij prahu in plina ter na industrijska tveganja.
V Veliki Britaniji so pomembne predvsem tri organizacije HSE – Health and Safety Executive, IChemE European Hub (VB) oz. University of Leeds, ki je ena vodilnih evropskih univerz za eksplozije prahu v procesnih sistemih.
Zelo pomembna je Norveška, saj je Gexcon eden večjih svetovnih centrov za modeliranje in analizo industrijskih eksplozij (predvsem njihov softverski program FLACS CFD, ki omogoča modeliranje različnih eksplozijskih primerov).
V Sloveniji z izjemo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani (FKKT), ki občasno izvaja postopke predvsem v okviru učnih programov, žal nimamo ustanove, ki bi se načrtno ukvarjala z EX področjem oz. sistematičnim preizkušanjem, modeliranjem in podobno. Lahko trdim, da tudi ni ustreznega študijskega programa, ki bi omogočal izobrazbo in specializacijo.
1.1. Standardizacija in regulativa
Regulativno imamo področje protieksplozijske zaščite urejeno zelo dobro! Osnovo predstavlja Pravilnik o protieksplozijski zaščiti (Ur. L. RS št. 41/16), ki je nadomestil predhodno veljavne akte. Soveljavni sta direktivi ATEX 2014/34/EU – oprema za eksplozivna območja in ATEX 1999/92/EC – varnost delavcev v eksplozivni atmosferi.
Vedno večji poudarek je na celotnem življenjskem ciklu Ex-opreme: od zasnove, dokumentacije, vgradnje, periodičnih pregledov do razgradnje. Le to se omogoča z:
- večjo sledljivost komponent: digitalne oznake, QR-kode in centralizirane baze certificirane opreme ter
- Integracijo ATEX pregledov v upravljanje obratovalne varnosti.
Bistveni razvoj mednarodnih standardov IEC 60079 poudarja vse večjo zahtevo po sistemskem pristopu k upravljanju Ex-varnosti, ne le k certificiranju opreme!
Slovenska industrija ima praviloma dobro urejeno:
- klasifikacijo eksplozijsko ogroženih območij,
- osnovno dokumentacijo po ATEX 1999/92/ES,
- izbor certificirane opreme.
Težave pa so predvsem pri:
- neažurni dokumentaciji (ne spremlja se sprememb procesov),
- pomanjkanju sledljivosti komponent po zamenjavah, preureditvah,..
- površnem izvajanje periodičnih Ex-pregledov (neustrezni protokoli, nestandardizirani oz. nezadostni zapisi).
1.2 Tehnično stanje opreme
Slovenska industrija je tehnološko neenotna, kar predstavlja včasih velik problem.
1.3 Kadri
Zagovarjam tezo, da imamo premalo certificiranih strokovnjakov za:
• izvajanje Ex-pregledov,
• razvoj tehnične dokumentacije,
• projektiranje Ex instalacijskih načrtov in
• projektiranje oz. izdelavo Elaboratov Eksplozijske ogroženosti.
Prav slednje je po mojem mnenju premalo regulirano!
Pravilnik (41/16) namreč v 40. členu nalaga delodajalcu zagotavljanje oz. izdelavo Elaborata eksplozijske ogroženosti, prav nikjer pa ne predpisuje pogojev za osebo, ki le ta načrt izdela! Naj spomnim, da tovrstni načrti spadajo pod dokumentacijo:
- drugi načrti v skladu s predpisi, z oznako 11.
Zaključek
Menim, da je na mestu pobuda, da bi izdelovalci Ex elaboratov postali člani IZS-ja, in bi bilo njihovo usposabljanje in preverjanje znanja podvrženo pogojem članstva. Na ta način bi zagotovili večjo varnost v industrijskih postopkih, preglednost izdelane dokumentacije in dvig števila usposobljenih inženirjev za tovrstno delo!
Pripravil:
Janez Balantič, mag. okolj. ved