Predstavitev novih Smernic za naročanje arhitekturnih in inženirskih storitev
Javni naročniki morajo upoštevati stroga pravila, ki jih določa Zakon o javnem naročanju (ZJN-3), kar vključuje pravne okvire, postopke izbire in namen projektov. Da bi naročnikom olajšalo delo, je Ministrstvo za javno upravo novembra 2024 izdalo posodobljene Smernice za javno naročanje arhitekturnih in inženirskih storitev (različica 2.0).
Te smernice, usklajene z aktualno zakonodajo in izkušnjami iz preteklih let, prinašajo številne pomembne novosti. Predstavljajo dragoceno podporo za javne naročnike in izvajalce arhitekturnih in inženirskih storitev ter pomenijo korak naprej v pripravi kakovostnih projektov. So dobrodošel dokument tako za inženirje, ki svetujejo javnim naročnikom, kot za ponudke na trgu javnih naročil.
Smernice so objavljene tukaj.
Ključne novosti
Gre za posodobljen dokument, ki upošteva aktualno zakonodajo, izkušnje in prakso ter postavlja naročnika in ponudnika v nekoliko enakopravnejši položaj.
Smernice sestavljajo osnovno besedilo in dve ločeni prilogi:
• P1: Priporočila za naročilo strokovnega pregleda projektne dokumentacije,
• P2: Primeri referenc.
Zaradi obsežnih sprememb se osredotočimo le na nekaj najpomembnejših dopolnitev.
1. Funkcija vodje investicije
Smernice podrobneje opredeljujejo funkcijo vodje investicije in priporočajo, da naročnik za to vlogo imenuje usposobljenega strokovnjaka. Ta sprememba izpostavlja pomen dobro vodenih projektov, kjer sta ključna sodelovanje naročnika, ki jasno ve, kaj potrebuje, in izvajalca, ki zna to uresničiti.
2. Poenotenje strokovnih nazivov
Pohvaliti velja usmeritev, da se strokovnjake, ki sodelujejo v procesih graditve (projektiranje, nadzor, gradnja), poimenuje enotno. To preprečuje zmedo, ki je nastajala zaradi različnih interpretacij zakonodaje. Smernica skozi besedilo jasneje definira in podaja jasno usmeritev, da je v vseh procesih graditve obvezno sodelovanje strokovnjakov vseh udeleženih strok. Posebej je poudarjeno, da je za posamezni načrt odgovoren le en vodja načrta, kar odpravlja pogoste zlorabe.
3. Vloga pomočnika
Povsem nova je opredelitev vloge Pomočnika v procesih graditve. Ta novost omogoča mlajšim strokovnjakom postopno pridobivanje izkušenj in kompetenc za prevzemanje odgovornejših funkcij, kar prispeva k dolgoročnemu razvoju stroke in podjetij. Prav tako je pomembno, da so reference pomočnikov ustrezno evidentirane in priznane.
Za poklicni razvoj posameznika ter s tem tudi razvoj in obstoj gospodarskega subjekta je pomembno, da so pridobljene reference sproti evidentirane in potrjene. Prav tako je pomembno, da jih prihodnji naročniki tudi primerno priznajo in upoštevajo.
Zato se projektantom in nadzornikom s temi Smernicami predlaga, da poleg vodje projektiranja hkrati imenujejo tudi pomočnika vodje projektiranja, poleg vodje nadzora pomočnika vodje nadzora, poleg vodje načrta pomočnika vodje načrta oziroma poleg nadzornika del še pomočnika nadzornika del, investitorjem pa, da te pomočnike potrdijo in jim s tem omogočijo pridobitev reference.
4. Strokovni pregledi projektne dokumentacije
Priloga P1 uvaja jasna priporočila za naročanje neodvisnih strokovnih pregledov projektne dokumentacije, kar odpravlja dosedanjo nejasnost glede vsebine in ciljev tovrstnih storitev.
Javni naročniki so namreč bili zaradi nedorečene zakonodaje pogosto prepuščeni sami sebi ob naročanju »recenzij, revizij«, pri čemer niso vedeli, kaj bodo dobili. Prav tako so tudi izvajalci pregledov bili prepuščeni »tekočemu dogajanju«, projektanti pa pogosto samovoljnim nastopom recenzentov/revidentov. Omenjena priloga jasneje definira vloge, pomen in medsebojne odnose in je kot takšna lahko v izjemno pomoč javnim naročnikom.
Dobrodošla novost je tudi, da so na enem mestu zbrani zakonski predpisi, ki definirajo, kdaj in v katerih primerih so strokovni pregledi obvezni.
5. Inflacija in revalorizacija
Smernice naslavljajo tudi vpliv inflacije na pogodbe in priporočajo njeno vključitev v pogodbene klavzule, kar izboljšuje pravičnost in stabilnost pogodbenih odnosov.
6. Zahteve za tehnične specifikacije
Dobrodošla je opredelitev zahtev za tehnične specifikacije (projektna naloga), ki poudarja pomen zahtev s strani naročnika, sočasno pa varuje projektanta pred pogostimi zlorabami v obliki stališč naročnika, da vsaka sprememba predstavlja »razvoj projekta«. Smernica omejene spremembe priznava kot storitev, ki ni brezplačna.
7. Reference in merila
Pomembna novost je podaljšanje predlaganega obdobja za priznavanje referenc s treh na sedem let, kar odraža realnosti slovenskega trga. Smernice poudarjajo tudi pomen premišljenega določanja referenc, ki mora biti sorazmerno in pošteno.
8. Informacijsko podprto projektiranje (BIM)
Smernica podaja osnovne informacije in navodila o izdelavi projektne dokumentacije z informacijsko podprtim projektiranjem (BIM-orodja).
9. Zavarovanje projektantske odgovornosti
Zakonske zahteve za zavarovanje projektantske odgovornosti so že zastarele in več ne dosegajo svojega namena. Zato Smernica priporoča, da naročnik za večje in zahtevne investicije zahteva povišano zavarovanje odgovornosti za škodo iz naslova opravljanja dejavnosti.
10. Kršitve
Smernica kar nekaj vsebine posveča merilom za oddajo javnega naročila. Pri tem je poudarjeno, kakšna morajo biti po vsebini in kriterijih, podani pa so tudi primeri, kakšna ne smejo biti. V zaključku so opisani tudi nekateri nedopustni primeri javnega naročanja.
Zaključek
Smernice prinašajo uravnotežen odnos med naročniki in izvajalci ter spodbujajo partnersko sodelovanje. To je dokument, ki bi ga morali poznati ne le javni naročniki, temveč tudi vsi pooblaščeni arhitekti in inženirji.
Ne gre zgolj za navodila javnim naročnikom, temveč se skozi njih lahko prepoznajo tudi usmeritve, obveznosti in pravice projektantov, nadzornikov.
Verjamem, da bodo javni naročniki Smernice prepoznali kot dobrodošel dokument, ki jim bo pomagal pri iskanju kakovostnih ponudnikov inženirskih storitev.
Pripravil: mag. Vinko Volčanjk, vodja projektne skupine za javna naročila
Nazaj