Pomen prometa pri načrtovanju in projektiranju prometne infrastrukture
Pri načrtovanju in projektiranju prometne infrastrukture imajo pomembno vlogo tudi prometni podatki. Prometni podatki odražajo funkcijo prostora in časa. Prostorska funkcija se nanaša na prostorsko komponento, geografsko lokacijo, na katero se nanašajo prometni podatki. Govorimo o specifični lokaciji z natančnimi tehničnimi parametri, kot je npr. prometni odsek ceste, križišče, rampa priključka itd. Časovna funkcija nastopa v dvojni vlogi. Prometni podatek je podan za določeno leto in časovno enoto. Primer prometnega podatka je npr. skupno število vozil na določenem cestnem odseku v letu 2025 v enoti PLDP (povprečni letni dnevni promet). Prometni podatek vsebuje natančno lokacijo, za katero leto in v kateri časovni enoti je podan. Pri prometnih podatkih je ključno, da vedno vsebujejo prostorsko in časovno komponento. Prometni podatki so praviloma prikazani grafično kot neposredni rezultat prometnega modela in tabelarično po strukturi vozil.
V prometnem inženirstvu prometne podatke uporabljamo v vseh fazah prometne infrastrukture, od ideje, razvoja, načrtovanja, projektiranja, izgradnje, uporabe in vzdrževanja. Vlogo in pomen prometnih podatkov v prometnem inženirstvu lahko delimo glede na:
- fazo razvoja projekta,
- vrsto dokumentacije,
- vrsto projekta.
Glede na fazo razvoja projekta uporabljamo prometne podatke pri:
- načrtovanju in projektiranju prometne infrastrukture,
- gradnji prometne infrastrukture,
- vzdrževanju in nadgradnji prometne infrastrukture,
- uporabi prometne infrastrukture ter vodenju in upravljanju prometa.
– V fazi načrtovanja in projektiranja prometne infrastrukture imajo prometni podatki pomembno vlogo. Predstavljajo eno od osnov pri načrtovanju in projektiranju posameznih gradbeno-inženirskih objektov prometne infrastrukture. Prometni podatki so pomembni vhodni podatek za izdelavo posameznih načrtov (npr. PZI itd.) ter elaboratov (ogljični odtis, odpornost na podnebne spremembe itd.) v fazi načrtovanja in projektiranja ter umeščanja projektov v prostor. V fazi načrtovanja se prometni podatki pridobijo z izdelavo prometne študije. Osnovo za izdelavo prometne študije predstavlja izdelava ustreznega prometnega modela v procesu prometnega modeliranja. Prometna študija je eden od osnovnih dokumentov prometnega inženirstva, kjer so zbrani vsi potrebni prometni podatki kot rezultat procesa prometnega modeliranja.
Osnova za izdelavo prometne študije s prometnim modelom je projektna naloga naročnika in tehnične specifikacije TSPI za prometne študije. Cilj TSPI za prometne študije je zagotoviti čim bolj standardizirane vsebine za izdelavo različnih tipov prometnih študij, omejiti tveganja in znižati stroške investicij v prometno infrastrukturo, povečati učinkovitost prometnega sistema ter posredno omogočiti racionalno odločanje o nadgradnjah obstoječe prometne infrastrukture, načrtovanju nove prometne infrastrukture, prometnih ureditev in storitev s področja mobilnosti. Rezultati prometnih študij praviloma vsebujejo grafične prikaze prometnih omrežij z delitvijo na prometne odseke, za katere so podani prometni podatki v ustrezni enoti (dnevni, urni promet) za določeno leto.
V fazi gradnje prometne infrastrukture so prometni podatki pomembni predvsem z vidika organizacije gradbišča ter vpliva gradbiščnega prometa na preostalo prometno omrežje v času izvajanja gradbenih del. Vpliv gradbiščnega prometa je v veliki meri odvisno od geografske lokacije gradbišča (mestno območje, velik obseg prometa, velik poseg na obstoječe prometnice itd.). Za fazo izvajanja gradbenih del se izdela prometna študija s prikazom vpliva gradbiščnega prometa na prometno omrežje v času izvajanja gradbenih del. Za izdelavo takšne prometne študije so potrebni specifični vhodni podatki o obsegu gradbiščnega prometa ter njegovi porazdelitvi med delovnim dnevom (urni promet). Rezultati takšnega prometnega modela za gradbiščni promet so urne prometne obremenitve v konicah po strukturi vozil s prikazom dodatnega prometa v času gradnje.
Pri vzdrževanju in nadgradnji prometne infrastrukture so prometni podatki ključni sestavni del projekta gospodarjenja z vozišči in projekta gospodarjenja z objekti (ločeno za avtoceste in državne ceste). V tem primeru so prometni podatki podani v enoti PLDP po strukturi vozil za celotno plansko dobo načrtovanja gospodarjenja z vozišči in objekti. Napoved prometa se izdela s prometnim modelom za celotno državno cestno omrežje (avtoceste, hitre ceste in državne ceste). Rezultati prometnega modeliranja so prometni podatki po strukturi vozil za vse prometne odseke po BCP za vsa leta v opazovanem obdobju.
V fazi uporabe prometne infrastrukture se upravljavci in uporabniki cest srečujejo s potrebo po prometnih podatkih. Upravljavci potrebujejo prometne podatke za pretekla leta, trenutne prometne razmere (danes) ter za prihodnja leta. Prometni podatki so potrebni za različne potrebe in razmere, zato lahko prometne podatke delimo glede na dnevni promet (povprečni letni dnevni promet, povprečni mesečni dnevni promet, povprečni dnevni promet na delovni dan) in urni promet (promet v jutranji ali popoldanski urni konici) ter nihanja prometa znotraj leta (poletni sezonski promet, promet ob praznikih), nihanja prometa znotraj tedna (nižje prometne obremenitve ob vikendih, višje v delovnih dneh) ter nihanja prometa po urah v obdobju enega leta (8760 ur na leto – urna distribucija prometa). Uporabniki cest pri načrtovanju svojih poti želijo pridobiti podatke predvsem o trajanju potovanja, zato preko raznih namenskih programov načrtujejo svoja potovanja. V Nacionalnem centru za upravljanje prometa (NCUP) v Dragomlju se zbirajo prometni podatki in s pomočjo sodobnih simulacijskih prometnih modelov obdelujejo z namenom prikaza števila vozil in potovalnih hitrosti za vsak prometni odsek na cestnem omrežju. Cilj NCUP je, da bo služil kot podatkovno skladišče vseh dostopnih prometnih podatkov in prometne infrastrukture. NCUP bo zagotavljal tudi vse potrebne storitve, ki sodijo v okvir inteligentnih transportnih sistemov (ITS), ter informacije, potrebne za nadzor in upravljanje prometa.
Glede na vrsto dokumentacije uporabljamo prometne podatke pri izdelavi:
- prostorske dokumentacije,
- projektne dokumentacije,
- okoljske dokumentacije in
- investicijske dokumentacije.
Za vse vrste dokumentacije je značilno, da potrebujemo podobne prometne podatke, vsaka vrsta dokumentacije pa ima svoje posebne zahteve (npr. varovanje pred hrupom, ogljični odtis, odpornost na podnebne spremembe itd). Stična točka pri vseh vrstah dokumentacije je potreba po prometnih podatkih, ki jih pa pridobimo z izdelavo prometne študije. Osnova za izdelavo prometne študije je proces prometnega modeliranja, ki zajema tudi izdelavo ustreznega prometnega modela. Rezultati prometnega modela predstavljajo ključno vsebino prometne študije z vsemi zahtevanimi rezultati in ugotovitvami iz projektne naloge Naročnika. Če je prometna študija naročena in izdelana v zgodnji fazi načrtovanja (npr. pri izdelavi prostorske dokumentacije), potem ima naročnik možnost, da z izdelavo prometne študije v procesu prometnega modeliranja pridobi vse potrebne prometne podatke tudi za ostale vrste dokumentacije, ki sledijo (npr. investicijska dokumentacija).
Glede na vrsto projekta lahko v osnovi ločimo prometne podatke glede na:
- vrsto prometa (projekti na cestni, železniški, letališki in pristaniški prometni infrastrukturi),
- gradnjo nove prometne infrastrukture in
- nadgradnjo obstoječe prometne infrastrukture.
Glede na vrsto prometa so posamezne specifike pri prometnih podatkih. V cestnem prometu poznamo osnovno enoto PLDP, ki predstavlja povprečno število vozil na dan v določenem letu za določen odsek ceste. V javnem prometu imamo število potnikov (oseb) na dan ali uro na določeni relaciji ali prevoznem sredstvu (to velja tudi za železniški promet). V železniškem prometu je osnovni prometni podatek število vlakov na leto ali dan po strukturi (potniški, tovorni, lokomotivski) ter prepeljan tovor v neto in bruto tonah na leto na določenem odseku železniške proge. V zračnem prometu je osnovni prometni podatek število potniških in tovornih letal na dan na določenem letališču ter prepeljani potniki na leto, mesec in dan za posamezno leto. V pomorskem prometu je osnovi prometni podatek število tovornih in potniških ladij na leto ter prepeljan tovor v tonah na leto po strukturi tovora s podatkom o naloženem in razloženem tovoru.
Pri gradnji nove prometne infrastrukture praviloma potrebujemo proces prometnega modeliranja, da določimo obseg prometa na načrtovani prometnici. Brez prometnega modela je napoved prometa na novih prometnicah dejansko nemogoča. Pri nadgradnji ali rekonstrukciji obstoječega križišča pa lahko prometne podatke pridobimo s štetjem na lokaciji. Pri dimenzioniranju križišč potrebujemo prometne podatke v merodajni urni konici po strukturi vozil. Pri dimenzioniranju voziščne konstrukcije (za obstoječe in načrtovane prometnice) pa prometne podatke v enoti PLDP po strukturi vozil za plansko dobo.
V sodobnem svetu je premikanje ljudi in blaga nuja. Razvita družba je kompleksen sistem, ki je odvisen od dejavnosti prebivalstva, gospodarske dejavnosti, oskrbe prebivalstva itd. – vse to pa omogočata promet in prometna infrastruktura. Brez prometne infrastrukture ter prometa sodobni svet ne more delovati. Zato sta promet in prometna infrastruktura ključni vezni člen med družbo in gospodarstvom, predstavljata ožilje sodobnega sveta. Prometno inženirstvo ima pri načrtovanju in projektiranju prometne infrastrukture pomembno vlogo, da v procesu prometnega modeliranja zagotovi prometne podatke, ki omogočajo načrtovanje, projektiranje in gradnjo takšne prometne infrastrukture, ki izhaja iz potreb prometa, ima hkrati sprejemljive vplive na prostor in okolje ter je ekonomsko upravičena.
Avtor:
mag. Franci ŠOBA, univ. dipl. inž. prom.