INŽ.BLOG

Odgovornost udeležencev pri graditvi objektov pri odstranjevanju objektov in izvedbi novogradenj

Gradbeni zakon določa udeležence pri graditvi objektov, njihove obveznosti in odgovornosti. Gradbeni zakon in Zakon o varstvu okolja nista neposredno povezana, a morajo udeleženci pri graditvi objektov kljub temu upoštevati določila predpisov s področja o varstva okolja.

Udeleženci pri graditvi objektov

Gradbeni zakon (GZ-1; Ur.l. RS št. 199/21, 105/22 – ZZNŠPP, 133/23 in 85/24 – ZAID-A) določa štiri udeležence pri graditvi objektov: Investitorja, Projektanta, Izvajalca in Nadzornika. Vsakemu od njih določa obveznosti in odgovornosti. Investitor je udeleženec, ki vloži zahtevo za pridobitev dovoljenj, prijavi gradnjo in jo naroči, ali pa jo za lastne potrebe izvaja sam. Projektant, Izvajalec in Nadzornik so pravne ali fizične osebe (gospodarski subjekti), ki izpolnjujejo pogoje po 14. členu Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID; Ur.l. RS št. 61/17, 133/22 – odl. US in 85/24) oz. 16. členu GZ-1. Projektant izdeluje projektno dokumentacijo, Izvajalec izvaja gradnjo, Nadzornik pa izvaja neodvisni strokovni nadzor nad njo. Medtem ko je cilj Projektanta in Izvajalca uspeh - dobro izdelana projektna dokumentacija in dobro zgrajen objekt, pa je naloga Nadzornika preventivno delovanje in pravočasno preprečevanje napak v smislu prizadevanja, da gradnja poteka v skladu z GZ-1.

Odgovorni posamezniki pri graditvi objektov

Vsak udeleženec pri graditvi objektov mora po GZ-1 imenovati svojega odgovornega posameznika, razen Investitor. Imenovanje opravi odgovorna oseba gospodarskega subjekta s sklepom (sklep direktorja, sklep samostojnega podjetnika). Projektant tako imenuje vodjo projektiranja, Izvajalec vodjo gradnje, Nadzornik vodjo nadzora. V kolikor je Projektantov, Izvajalcev in Nadzornikov več, mora Investitor imenovati vodilnega pogodbenika (vodilnega Projektanta, vodilnega Izvajalca in vodilnega Nadzornika). Vodilni pogodbeniki so v tem primeru tisti, ki imenujejo vodjo projektiranja, vodjo gradnje oz. vodjo nadzora.

GZ-1 določa, kdo lahko nastopa kot vodja projektiranja, vodja gradnje in vodja nadzora:

Pojasnila k tabeli:
DGD: dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja
PZI: projektna dokumentacija za izvedbo gradnje
PID: projektna dokumentacija izvedenih del

* Vodja gradnje celotnega ali pretežnega dela gradnje zahtevnega objekta mora imeti najmanj 1. stopnjo bolonjske izobrazbe, vodja gradnje celotnega ali pretežnega dela gradnje manj zahtevnega objekta pa mora imeti najmanj višješolsko izobrazbo. Mojstri in delovodje lahko vodijo le gradnjo posameznih del (npr. izvedba ostrešja, fasade…).

** Stopnja pooblastila vsakega posameznega Nadzornega inženirja je zapisana v Imeniku pooblaščenih inženirjev (https://www.izs.si/imenik/pooblasceni-inzenirji/ ). Nadzorni inženirji so ohranili pooblastila za nadzor, pridobljena po Zakonu o graditvi objektov (ZGO-1) in imajo glede na pridobljeno stopnjo izobrazbe različna pooblastila za nadzor.

Naloge in odgovornosti udeležencev in odgovornih posameznikov

Projektant mora zagotoviti izdelavo projektne dokumentacije, tako, da je ta skladna z zahtevami prostorskega izvedbenega akta, gradbenimi in drugimi predpisi ter da omogoča kakovostno izvedbo objekta in racionalne rešitve v času gradnje, obratovanja in vzdrževanja objekta, za kar tudi odgovarja.

Izvajalec mora izvajati dela v skladu s projektno dokumentacijo, s predpisi, s katerimi se podrobneje določijo bistvene in druge zahteve, s standardi in pravili stroke ter predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih. Po zaključku gradnje Izvajalec in njegov vodja gradnje podpišeta izjavo, s katero potrdita, da so: dela dokončana, dokazilo o zanesljivosti objekta izdelano v celoti, vgrajeni gradbeni proizvodi, naprave in materiali izpolnjujejo predpise, vplivi objekta na okolje so najmanjši možni, objekt izpolnjuje bistvene in druge zahteve, dela izvedena v skladu s PZI.

Nadzornik mora zagotoviti kakovosten nadzor nad gradnjo objekta v skladu s projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje, gradbenimi in drugimi predpisi ter gradbenim dovoljenjem in strokovnimi pravili. Po zaključku gradnje Nadzornik in njegov vodja nadzora podpišeta izjavo, s katero potrdita, da: je gradnja je končana, ima objekt minimalno komunalno oskrbo, je dokazilo o zanesljivosti objekta izdelano v skladu s predpisi, objekt izpolnjuje bistvene in druge zahteve, je skladen z gradbenim dovoljenjem oz. dopustnimi manjšimi odstopanji od njega.

Kljub številnim nalogam in odgovornostim, za katere je GZ-1 predvidel tudi prekrške, pa zakon ni predvidel (strokovno) usposobljene osebe na strani Investitorja, ki bi zanj izvajala vse njemu dodeljene obveznosti. To ocenjujem kot večjo pomanjkljivost zakona, saj otežuje vodenje gradbenih investicij kot tudi kakovost gradenj.

Gradbeni zakon in odpadki

Besedilo GZ-1 odpadkov neposredno ne obravnava; v celotnem besedilu jih omeni le trikrat. Posredno pa GZ-1 obravnavo odpadkov zajame s tem, da mora biti gradnja skladna »s tem zakonom in drugimi predpisi«.

V členu 28 »Higienska in zdravstvena zaščita ter zaščita okolja« GZ-1 navede, da mora biti odpadkov čim manj, v členu 38 »Zahteve za vgradnjo materialov in proizvodov« pa, da mora gradbeni proizvod, material ali proizvod, ki predstavlja odpadek v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke, in se ga želi pri gradnji ponovno uporabiti, pred vgradnjo izgubiti status odpadka. Tretjič ga omeni v členu 140, v katerem našteva elaborate in študije iz drugih predpisov, ki se do uskladitve slednjih z novim GZ-1 še vedno izdelujejo in prilagajo PZI; med njimi je naveden Načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki (NGGO) iz 5. člena Uredbe o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (uredba; Ur.l. RS št. 34/08 in 44/22 – ZVO-2), ki je od pričetka uporabe GZ-1 1. junija 2022 torej sestavni del PZI, če je izdelava NGGO z uredbo predpisana.

Slika: Primerjava zahtev GZ-1 v primeru novogradnje in odstranitve zahtevnega objekta, za katerega je treba pridobiti gradbeno dovoljenje Pojasnilo k sliki: PDO: projektna dokumentacija za odstranitev objekta DZO: dokazilo o zanesljivosti objekta

Projektna dokumentacija po GZ-1 in odpadki

GZ-1 torej urejanje področja gradbenih odpadkov v celoti prepušča zakonodaji s področja varstva okolja, pri čemer je za nas zanimiva predvsem Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Ur.l. RS št. 34/08 in 44/22 – ZVO-2), ki pa še ni usklajena z GZ-1.

Kljub temu vsebine o ravnanju z gradbenimi odpadki mestoma vključuje v projektno dokumentacijo po GZ-1. Tako je treba v dokumentaciji za pridobitev projektnih pogojev (DPP) prikazati prostor za zbiranje komunalnih odpadkov, v DGD območje za začasno skladiščenje gradbenih odpadkov na gradbišču in PZI priložiti Načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki (NGGO), kadar je ta predpisan.

Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih

Uredba določa obvezno ravnanje z gradbenimi odpadki, ki nastajajo pri »gradnji, rekonstrukciji, adaptaciji, obnovi ali odstranitvi objekta« in se nanašajo na odpadke skupine št. 17 s klasifikacijskega seznama odpadkov iz Odločbe Evropske komisije 2000/532/ES revidirane s Sklepom komisije 2014/955/EU.

Pomembno je poudariti, da uredba določa, da je za ravnanje z gradbenimi odpadki na gradbišču v celoti odgovoren Investitor. Zaskrbljujoče je, da se mnogi Investitorji tega sploh ne zavedajo. Tako kot lahko Investitor za pridobitev gradbenega in uporabnega dovoljenja pooblasti Projektanta, lahko za ravnanje z gradbenimi odpadki na gradbišču pooblasti Izvajalca. V kolikor je Izvajalcev na gradbišču več, pa pooblasti samo enega od njih. Vendar mora biti pooblastilo pisno urejeno v gradbeni pogodbi.

Uredba določa način ravnanja z zemeljskim izkopom, ki ni nevaren odpadek. Investitor mora zagotoviti izdelavo dokumentacije s podatki o zemeljskem izkopu (prostornina, sestava), ki je nastal med gradbenimi deli na gradbišču. To dokumentacijo mora uporabiti tudi pri izdelavi poročila o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi, pri čemer jo mora hraniti še najmanj tri leta po pridobitvi uporabnega dovoljenja.

Začasno skladiščenje gradbenih odpadkov na gradbišču je dovoljeno, če so skladiščeni ločeno po posameznih vrstah s klasifikacijskega seznama odpadkov in ločeno od drugih odpadkov tako, da ne onesnažujejo okolja. Če takšno skladiščenje ni mogoče, jih je treba odlagati v zabojnike, pripravljene za odvoz brez prekladanja. Investitor lahko skladišči gradbene odpadke na gradbišču največ do konca gradbenih del in ne več kot eno leto; lahko jih skladišči tudi na drugem svojem gradbišču ali na drugem kraju, urejenem za začasno skladiščenje gradbenih odpadkov.

Načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki

Investitor mora izdelati načrt ravnanja z gradbenimi odpadki (NGGO) in ga priložiti PZI, če je za objekt predpisano gradbeno dovoljenje (novogradnja, prizidava, nadzidava, rekonstrukcija, sprememba namembnosti, odstranitev objekta), razen če je Investitor fizična oseba ali če gre za gradnjo ali rekonstrukcijo manj zahtevnega ali nezahtevnega objekta, pri tem pa prostornina izkopa ne doseže 1.000 m3 in zemeljski izkop ni nevaren (se ne uvršča med nevarne gradbene odpadke).

Vsebina načrta je predpisana z uredbo. Pri izdelavi načrta je treba v zvezi s predvidenimi količinami gradbenih odpadkov in načini njihove obdelave upoštevati usmeritve iz operativnega programa varstva okolja na področju ravnanja z gradbenimi odpadki.

Oddaja gradbenih odpadkov

Investitor mora gradbene odpadke oddati zbiralcu gradbenih odpadkov ali izvajalcu obdelave teh odpadkov. Pred začetkom izvajanja gradbenih del mora zagotoviti naročilo za prevzem oz. obdelavo gradbenih odpadkov, pri čemer kot dokazilo šteje pisno naročilo. Ob oddaji vsake pošiljke mora Investitor pridobiti od prevzemnika izpolnjen evidenčni list, poleg tega mora voditi evidenco o vrstah in količini nastalih odpadkov. Izjema nastopi v primeru, da so količine manjše od količin v prilogi uredbe; v tem primeru mora Investitor sam zagotoviti odvoz in oddajo v zbirni center.

Vsebina naročila za prevzem oz. obdelavo gradbenih odpadkov: prevzemnik, klasifikacijska številka gradbenih odpadkov, ocenjena količina, naslov gradbišča, podatki o gradbenem dovoljenju

Poročilo o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi

Investitor mora vlogi za uporabno dovoljenje (UD) priložiti poročilo o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi, če je bilo treba izdelati NGGO. Vsebina poročila je predpisana. Če je bila vložena zahteva za izdajo UD in se je v okviru gradnje izvedla tudi odstranitev objekta, količina odstranjenega materiala pa je od količine v NGGO odstopala navzdol za več kot 50%, je treba takšno odstopanje obrazložiti v poročilu. Investitor mora poslati poročilo ministrstvu, pristojnemu za okolje, enkrat, in sicer najkasneje 15 mesecev po zaključku gradnje ali najpozneje tri mesece po pridobitvi UD. Če pa gradnja traja več kot tri leta, mora poročilo oddati tudi po zaključku vsakega tretjega leta gradnje.

Nadzor in prekrški

Vsaka obveznost Investitorja, ki je navedena v uredbi, ima v uredbi določen tudi prekršek. Nadzor nad izvajanjem uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja. Ti izrekajo kazni pravnim osebam v višini od 3.000 do 40.000 EUR in odgovornim osebam pravnih oseb v višini od 1.200 do 4.100 EUR. Če je Investitor fizična oseba, pa znašajo višine kazni od 300 do 1.200 EUR.

Vodja gradnje, ki je zaposlen pri Izvajalcu, ki ga je Investitor z gradbeno pogodbo pooblastil za ravnanje z gradbenimi odpadki na gradbišču, s tem prevzame vse obveznosti Investitorja po tej pogodbi, pri čemer za njihovo izpolnitev odgovarja delodajalcu, le ta pa Investitorju. Če pooblaščeni Izvajalec ne izpolnjuje obveznosti ali ravna nepravilno, bo Inšpektor sankcijo (kazen) izrekel Investitorju.

Naloge in odgovornost Nadzornika in vodje nadzora v zvezi z odpadki

Nadzornik mora zagotoviti kakovosten nadzor nad gradnjo objekta v skladu s projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje, gradbenimi in drugimi predpisi ter gradbenim dovoljenjem in strokovnimi pravili, za kar tudi odgovarja. Pooblaščena oseba Nadzornika na gradbišču je vodja nadzora. Ker je sestavni del PZI NGGO in ker med druge predpise sodi tudi ZVO-2, se Nadzornik in njegov vodja nadzora odgovornosti, povezane z ravnanjem z gradbenimi odpadki, ne moreta izogniti, četudi GZ-1 in ZVO-2 medsebojno nista direktno povezana.

Med naloge Nadzornika in vodje nadzora tako sodijo:

• preveritev, če je bila izdelana dokumentacija s podatki o zemeljskem izkopu;
• preveritev, če je bila izdelan načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki;
• preveritev, ali je bilo dano pisno naročilo za prevzem odpadkov, ali je vsebina naročila pravilna in ali prevzemnik izpolnjuje predpisane pogoje;
• nadzor skladnosti ravnanja z zemeljskim izkopom;
• nadzor skladnosti ravnanja z gradbenimi odpadki;
• nadzor izročanja in pravilne izpolnjenosti evidenčnega lista;
• nadzor vodenja evidence o odpadkih;
• nadzor skladnosti priprave in uporabe odpadkov za ponovno uporabo;
• nadzor skladnosti obdelave odpadkov v premični napravi na gradbišču.

Odkrite nepravilnosti je vodja nadzora dolžan vpisati v gradbeni dnevnik (s pripisom, kako stanje izboljšati) in zahtevati njihovo odpravo. V primeru, da Investitor oz. s strani Investitorja s pogodbo pooblaščeni Izvajalec nepravilnosti ne odpravi, mora ustaviti gradnjo in o nepravilnostih pisno seznaniti Inšpektorja, pristojnega za varstvo okolja.

Pripravila:
mag. Barbara Škraba Flis, univ.dipl.inž.grad.