Odgovornost izvajalca in projektanta za solidnost gradnje (OZ od člena 662 do 665)
Predstavim redek primer jamčevanja oziroma škodne odgovornosti projektanta glede na kvaliteto izvedbe gradbenih del; gre za skrite napake pri gradnji, ki zadevajo njeno solidnost, če se te napake pokažejo v 10. letih od prevzema del. Projektant, ki je izdelal načrt gradbe (PZI) in mu je bil zaupan nadzor nad izvršitvijo del, odgovarja tudi za napake v izvršenih delih, ki so nastale zaradi vzrokov, za katere odgovarja izvajalec, če bi jih bilo lahko opaziti ob običajnem in primernem nadziranju del.
V opisanem primeru ne gre za napako v projektni dokumentaciji, temveč izključno za napake izvajalca pri delu. Projektant PZI pri isti investiciji nastopa tudi kot nadzornik. Omenjeno določilo velja le za udeležence pri graditvi objektov (gospodarski subjekti), ne pa tudi za pooblaščene predstavnike posameznega udeleženca pri graditvi objektov (pooblaščeni inženir, vodja gradnje). Za ravnanje delavcev pri delu odgovarja delodajalec, kot je to določeno v 147. členu Obligacijskega zakonika. Zaposleni delavec (pooblaščeni inženir) ni odškodninsko odgovoren tretji osebi (oškodovancu); le v primeru, če je škodo povzročil naklepno, obstaja pravica oškodovanca, da zahteva povrnitev škode neposredno od delavca. V notranjem razmerju pa ima delodajalec (udeleženec pri graditvi objektov) pravico zahtevati odškodnino od posameznika, ki je škodo povzročil, ali namenoma ali iz malomarnosti. Zgoraj navedeno določilo velja od sprejema Zakona o obligacijskih razmerjih in od sprejema Obligacijskega zakonika (OZ) dalje.
Kasneje smo dobili GZ in GZ-1 in Pravilnik o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov (Ur.l.RS št.36/2018) in Pravilnik o projektni in drugi dokumentaciji ter obrazcih pri graditvi objektov (Ur.l.RS št. 30/2023); sestavni del obeh pravilnikov je znatno število obrazcev, ki so obvezna listina v upravnih postopkih (pridobitev gradbenega dovoljenja, pridobitev uporabnega dovoljenja, prijava začetka gradnje, legalizacija objektov). Vsebina in oblika obrazcev sta obvezni. Navedeno sem izpostavil iz razloga obvezne izjave ne samo gospodarskega subjekta temveč tudi pooblaščenega strokovnega predstavnika tega subjekta, torej fizične osebe (vodja projektiranja, vodja načrta, vodja nadzora, vodja gradnje oziroma vodja del). Tako poznamo izjavo izvajalca po določilih člena 80/2 in 80/6, izjavo nadzornika in vodje nadzora člen 80/2, 3, 5, 6, izjavo projektanta in vodje projektiranja člen 76/1,2, 80/2, 86/2. V 80. členu GZ-1 je določeno, da so projektant in vodja projektiranja, nadzornik in vodja nadzora ter izvajalec in vodja gradnje za resničnost izjav iz tega člena kazensko in odškodninsko odgovorni. Navedeno pomeni poseg v zakonsko rešitev po temeljnem zakonu OZ v zgoraj navedenih členih; OZ namreč ureja razmerja med gospodarskimi subjekti, GZ in GZ-1 pa izpostavljata kazensko zlasti pa škodno odgovornost tudi posameznika, ki je pooblaščeni inženir oziroma vodja del. Seveda nam je poznano zakaj se je zakonodajalec odločil za tovrstno rešitev (navidezna razbremenitev upravnega postopka v korist investitorja – naročnika in v korist odločanja upravnega organa) ne pa v korist drugih udeležencev pri graditvi objektov.
Najbolj me moti določilo 4. odstavka 80. člena, kjer se namesto dokazila o zanesljivosti objekta izvajalca predloži zgolj izjavo nadzornika in vodje nadzora, da so dela dokončana v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem in PZI in da objekt izpolnjuje bistvene zahteve, čeprav gre le za gradnjo enostanovanjske stavbe kot manj zahtevnega objekta. Vodja nadzora se niti ne zaveda povečane nevarnosti, ki izvira iz jamčevanja in škodne odgovornosti na strani nadzornika, namesto škodne odgovornosti izvajalca. Po prej veljavnem GZ smo upoštevali, da je dokazilo o zanesljivosti objekta akt izvajalca, kar pa sedaj več ne velja; vse je odvisno od volje naročnika.
Od 01.06.2022, ko so se začele uporabljati določbe 4. odstavka 80. člena GZ-1, so se v disciplinskih zadevah začeli pojavljati primeri gradnje enostanovanjskih stavb, ki ravno iz razloga storitev poklicnih nalog vodje nadzora in vodje gradnje ne potekajo skladno z zakonom.
Prispevek pripravil:
Vasja Kajfež, univ.dipl.prav.