Pozdravljeni, prijavite se. eINŽENIR

IZS.BLOG

Od slovenske strehe, ameriške zastave do rimskih akvaduktov

Pooblaščeni inženir dr. Andrej Kryžanowski

S pooblaščenim inženirjem dr. Andrejem Kryžanowskim, ki je bil mentor že skoraj stotim diplomantom, sva bila dogovorjena, da se sestaneva na Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo (UL FGG). V knjižnici me je pričakal z dvema kolegoma, saj so bili ravno v fazi predaje projekta rekonstrukcije dotrajane lesene konstrukcije strehe stavbe FGG na Hajdrihovi ulici. Profesor je bil tukaj v vlogi vodje investicije, za nadzornega inženirja je bil na javnem razpisu izbran izvajalec, katerega predstavnik je nekdanji študent UL FGG iz generacije 1980. Sedel je na njegovi desni strani, nasproti njiju pa pooblaščeni inženir v vlogi izvajalca. »Streha je bila stara in treba jo je bilo zamenjati zaradi varstva zaposlenih pri delu. Na projektu, ki je sofinanciran s strani resornega ministrstva, smo privarčevali okoli trideset odstotkov namenjenih sredstev. Največji prihranek smo naredili z vključitvijo v sodelavcev UL FGG v delo. Streho so projektirali sodelavci na Katedri za mehaniko, sodelovali so tudi kolegi s Katedre za lesene konstrukcije, Katedre za preizkušanje materialov in konstrukcij, Katedre za inženirsko geodezijo in Katedre za kartografijo, fotogrametrijo in daljinsko zaznavanje.«

Projektant določi 90 % vseh stroškov

Ob poslušanju me je vse bolj zanimala vloga nadzornega inženirja. Pooblaščeni inženir dr. Kryžanowski začne vlogo predstavljati v izvoru – investitorju: »Devetdeset odstotkov uspeha je, ko je investitor sposoben ubesediti, kaj želi doseči. Potem je treba izvesti postopek izbire izvajalcev in poskrbet za to, da se bo izvajal nadzor nad delovnim procesom. Projektiranje, torej, da projektant opredmeti investitorjevo idejo, je pomemben del celotnega procesa. Ta del dela sicer stroškovno predstavlja le okoli pet odstotkov celotne investicije, dejansko pa v fazi projektiranja določimo okoli devetdeset odstotkov vseh investicijskih stroškov. Zato je pomembno, da v fazi projektiranja čimprej razrešimo vse dileme, ker kasneje, pri izvedbi vplivamo lahko le na manjši del stroškov in kasnejši popravki slabih odločitev v fazi načrtovanja bistveno podražijo investicijo. Učinkovitost investicije je neposredno povezana s tehnologijo in pristopi k organizaciji projektnega vodenja. Graditev vsebuje še načrtovanje, gradnja pa fizično izvedbo.« Poslušam z velikim zanimanjem, saj v pogovoru z vsakim PI vsakič izvem kaj novega. »Nadzornik je odgovoren za to, da izvajalec izvaja tisto, kar je projektant predpisal in je skladno z zakonsko podlago.«

Načelnost kot referenca

Čigava je potem končna odgovornost, me zanima. »Odgovornost se išče pri projektantu, nadzorniku in izvajalcu, lahko tudi pri investitorju. Lahko se zgodi, da investitor recimo opusti določeno dolžnost, ki bi jo sicer moral izvesti. Tudi sam sem bil že izpostavljen prisiljevanju investitorja k nečemu, kar je v nasprotju s pravili stroke. Investitor je takrat rekel: », Kryžanowski, če ne boste vi tega naredili, vas bomo zamenjali.« Kljub temu zahtevane zadeve nisem želel podpisati. Inženirji smo dolžni opozoriti na obveznosti in napake. Vprašanje pa je, koliko inženirjev se upa nasprotovati investitorju. To, da si načelen, pri nas ne velja za referenco.« Položaj in odgovornost projektanta se je z novim ZG-jem zelo povečala. Zdaj projektant izdela tudi projekt za izvedbo (PZI), kar pomeni, da mora biti tehnološko dovolj usposobljen, da to naredi. Po starem je PZI praviloma naredil izvajalec.«

S profesorjem sva odšla do njegovega kabineta, ki si ga deli z asistentko z doktoratom. Ob vstopu v pisarno, sem presenečeno ugotovila, da ima na pisalni mizi slovensko in ameriško zastavo ter Iskrin telefon iz osemdesetih let, ki predstavlja ikono tistega časa. Sodoben stacionarni telefon, ki so mu ga verjetno prinesli tisti dan, je umaknil za ekran računalnika mrmrajoč: »Tega ne rabim. Kaj mi to nosijo?« Razložil mi je, da je k trajnostnemu razvoju zavezan tako osebno kot profesionalno. Njegova predanost k ohranjanju okolja v najširšem pomenu se izkazuje tudi skozi uporabo različnih aparatov – od televizije do telefonov. »Telefon uporabljam za telefoniranje in kratka sporočila. Če se moram s kom kaj zmenit, se raje dogovorim v živo. Če iščem kakšno informacijo, namensko sedem pred računalnik in jo poiščem. Pametni telefoni vplivajo na to, da se čas med zasebnim in službenim zabriše. Sam pa želim imeti te zadeve ločene. Ko delam, delam, ko sem na dopustu, sem na dopustu.«  Ameriška zastavami še vedno privlači pogled. »Zakaj imam ameriško zastavo na mizi, me sprašujete. Spominja me na čas usposabljanja za varnost pregrad na US Bureau of Reclamation v Denverju, ZDA, leta 2002.«

Vsebina je inženirjeva, oblika arhitektova

Pogovor naju zapelje k prepoznavnosti arhitektov napram inženirjem. Občutim, da ga zelo boli, da so arhitekti povsod podpisani kot avtorji zaključenih projektov. »Veste, vsebina je inženirjeva, oblika je arhitektova,« pravi, in nadaljuje, »trdim, da je gradbeništvo najstarejša znanost. Arhitekti obstajajo komaj dvesto let; pred njimi so bili stavbeniki, ki so poznali mehaniko, materiale. Rimski akvadukti so rezultat gradbenikov. Kolosej so naredili gradbeniki. Veličastne mostove, recimo Solkanski most, so tudi naredili gradbeniki, mostograditelji.« Tudi sama razmišljam o tem pojavu. Prav tako je pri modni kreatorjih, režiserjih in še kje. Poznamo režiserja, drugih, recimo snemalca, lučkarja, maskerja ter drugih, ki soustvarjajo film, dogodek, pa ne. Vendar – kdo ima v našem primeru pomembnejšo veljavo? Tisti, ki si je domislil izgled, ali tisti, ki je sposoben domisel realizirati? Rekla bi, da oba. Kaj pa vi?

 

Mag. Jana Lutovac Lah zapisuje svoja doživetja s srečanj z našimi člani in njihovimi sodelavci. Po osnovni izobrazbi je sociologinja, več kot desetletje je delovala v novinarstvu.

 

Nazaj