INŽ.BLOG

O knjigi Mirka Oreškovića z naslovom Filozofija uspeha projekta gradnje

Konec leta 2023 je pri Hrvatski sveučilišni nakladi d.o.o. v Zagrebu izšla najnovejša knjiga avtorja dr. sc. Mirka Oreškovića, ki je dobro znan tudi slovenski gradbeniški strokovni javnosti, saj je avtor knjige tudi častni član IZS-Inženirske zbornice Slovenije. Govora je o knjigi z originalnim naslovom Filozofija uspjeha graditeljskog projekta (Filozofija uspeha projekta gradnje). To je njegova četrta knjiga s področja gradbeništva. Za prve tri je treba izpostaviti, da so to izrazito strokovne knjige, ki so sad dolgoletnih avtorjevih izkušenj pri gradnji velikih gradbenih projektov in pri katerih je nastopal praktično v prav vseh možnih oblikah delovanja gradbenega inženirja od projektanta, izvajalca, nadzornega inženirja pa do vodenja velike konzultantske firme v Zagrebu, s čimer se še vedno ukvarja. Vendar pa prav ta zadnja knjiga po vsebini in po pristopu do obravnavane vsebine močno odstopa od prejšnjih treh njegovih knjig. Pravzaprav je po vsebini niti ne moremo uvrstiti v nobeno tradicionalno skupino strokovnih priročnikov ali učbenikov iz področja gradbeništva, ker ta knjiga ni ne eno ne drugo in nič od tega ni hotela tudi nastati. Že njen naslov nam daje vedeti, da bomo v njej zaman iskali strokovnih napotkov, ki bi jih morda potrebovali pri boljšem upravljanju predvsem večjih (vendar ne nujno) gradbenih projektov, kot je to bilo značilno za avtorjeve prejšnje knjige, kjer je izjemno strokovno obravnaval prav to tematiko. Njegovo zadnje knjižno delo se ne da uvrstiti v prav nobeno kategorijo strokovnih knjig iz področja gradbeništva, ker ta kategorija, v katero postavlja avtor vsebino in sporočilo svoje knjige, do sedaj sploh še ni obstajala. S to knjigo je avtor posegel na področje, ki ga do sedaj še nihče ni odprl na tako temeljit in hkrati originalen način. V tem pogledu je torej ta knjiga svetovni unikum, kar mu priznavajo tudi recenzenti knjige, ki so vsi po vrsti velike strokovne avtoritete hrvaške gradbeniške znanosti. In avtor v knjigi smelo še navaja, da na koncu knjige ni mogoče najti popisa uporabljene literature, popisa strokovnih in znanstvenih del, ki bi se nanašala na področje ocenjevanja uspeha izvedbe gradbenega projekta. Tega popisa ni, ker literatura s tega področja praktično ne obstaja. Že ta navedba nam da misliti, da je avtor z vsebino knjige in področij, ki jih obravnava zaoral v ledino novega področja strokovne literature o gradbeništvu.

In v čem je ta knjiga tako posebna in hkrati edinstvena?

Najprej je treba reči in ponoviti, da je njen avtor izjemen poznavalec (hrvaškega in ne samo hrvaškega) gradbeništva v vseh njegovih pojavnih oblikah. To je potreben, ne pa zadosten pogoj za nastanek take knjige. V prvi vrsti poleg njegovega obširnega strokovnega znanja v ospredje stopajo njegove življenjske izkušnje pri gradnji gradbenih projektov. In te so izjemno bogate, saj avtor v gradbeništvu deluje že več kot pet desetletij. Njegov zadnji veliki strokovni angažman je bil v vlogi vodenja konzultantske firme, ki je izvajala nadzor za jekleni del konstrukcije mostu na Pelješac. In njegova zadnja knjiga obravnava, morda se to čudno sliši, prav filozofski vidik vrednotenja uspeha pri izvedbi gradbenega projekta. To nam nakazuje, da je knjiga bolj filozofsko kot strokovno delo v ožjem pomenu te besede. In tega pri knjigah o gradbeništvu nismo vajeni in nepoučeno bi se morda celo vprašali zakaj je sploh potrebno s pomočjo filozofije pristopiti k vrednotenju uspeha izvedbe nekega gradbenega projekta. Če o tem slučajno dvomimo, nas avtor s svojimi navedbami in razmišljanji v knjigi povsem razoroži. In hkrati analitično pove, da je tak filozofski pristop še kako utemeljen.

Z vsebino knjige je avtor posegel na področje, ki v strokovnem pogledu ni merljivo z nam običajno znanimi parametri kot so Mpa, Nm ali drugi parametri iz področja gradbene ekonomije, ki jih vsakodnevno uporabljamo gradbeniki. V njegovih ocenah, ki jih uporablja za merjenje uspešnosti nekega gradbenega projekta, najdejo mesto le opisni kriteriji, ki so le do neke mere objektivni, večinoma pa subjektivni. In ravno pri tem nastane težava kakšna so ta merila za subjektivno ocenjevanje uspešnosti izvedbe. V tem pogledu avtor daje lahko le okvirne napotke, ki pa jih skuša s pomočjo orodij stroke in svojih razmišljanj metodološko kanalizirati na področje čimbolj objektivnega razmišljanja in ocenjevanja.

Vendar avtor pri svojih razmišljanjih in navedbah ne beži od (kot je to sam napisal) nespornega dejstva , da se mora in da je treba uspeh projekta povezati z numerično izkazanimi rezultati projekta v odnosu do planiranih ali pričakovanih projektnih parametrov kot so morda prekoračen rok oz. čas izvedbe, strošek gradnje in poraba gradbenih resursov kot so to npr. osnovni gradbeni materiali, človeški potencial, poraba energentov in drugo. In nadaljuje, da se na podlagi njegovih izkušenj zelo pogosto, če ne že redno dogaja, da prihaja do nesorazmerja med osebno oceno uspešnosti projekta in numeričnih pokazateljev. In na tej točki avtor nakazuje na prehod na preučevanje zakonitosti vidnih (merljivih) in nevidnih ezoteričnih kriterijev za merjenje uspešnosti izvedbe projektov. Pri tem je v knjigi sam sebi postavljal vprašanja kakšna je recimo definicija uspeha projekta gradnje (ne zgolj uspeh gradbenega projekta), kaj je bistveno za oceno uspeha, kako vidi oseba, ki je sodelovala pri izvedbi projekta svoj uspeh pri tem, kako drugi vidijo drugi uspeh tega, ki je vodil projekt in še in še tega bi se dalo naštevati. In ne nazadnje kako investitor ali morda lastnik nekega projekta vidita uspeh lastnih rezultatov. Pri tem avtor navaja, da je treba pri takem vrednotenju razlikovati ali je šlo za javno ali za privatno naročilo.

Avtor pri tem še navaja, da je takim in podobnim vprašanjem namenil celotno svojo knjigo in da bi se dalo tej tematiki posvetiti novo in še bolj obsežno knjigo. In pri tem še samozavestno navaja, da mu pisanje o filozofiji uspeha projekta daje možnost, da pove nekaj, kar se drugim morda ne bo dopadlo. Ni pa zato nujno, da teh njegovih stališč tisti, ki se jim nekatere napisane ocene ne dopadejo, ne bi hkrati sprejeli, čeprav se jim morda ne dopadejo.

Knjiga je napisana v dveh vsebinsko ločenih poglavjih. V prvem poglavju se avtor pozabava s svojim prijateljem Googlom in mu postavlja veliko vprašanj in pri tem dobro ve, da si z njim lahko pomaga le v omejenem obsegu. Omejenem zato, ker od Googla ne pričakuje replike, nasprotovanja predstavljenih argumentov in prikaza iskrenih občutkov ali ocen. Ta avtorjev pristop koketiranju z Googlom, ki mu zastavlja veliko vprašanj, je zelo zanimiv in originalen. Googlu je postavljal vprašanja kaj je to filozofija uspeha, kakšna je definicija uspeha, kakšni so citati vezani na besedo uspeh,, kaj je to uspeh projekta gradnje in kašen je uspeh izvedbe gradbenega projekta. Pojma projekt gradnje in gradbeni projekt avtor pri svojem pisanju zavestno ločuje.

Pri vprašanju kaj je to uspeh, se avtor v poglavju z naslovom Google – filozofija uspeha (str. 25) posveti oceni izgradnje mostu Pelješac, pri gradnji katerega je tudi sam deloval. Postavitev tega mostu vključno s projektiranjem, izvedbo in nadzorom je postavil kot primer uspešno izvedenega projekta, ki mu je vladajoča hrvaška politika povsod odpirala vrata in ga podpirala vključno s pridobitvijo 80% deleža finansiranja iz sredstev Evropske unije. Ob tem poudarja, da je vsak od udeležencev pri gradnji, ki je prispeval k uspehu celotnega projekta, dan otvoritve mostu doživljal tudi kot lasten uspeh, hkrati pa se je vsakdo ponosno zavedal, da je s svojim delovanjem in s svojim rezultatom pripomogel k skupnemu uspehu tega veličastnega gradbenega projekta.

Posebej je zanimivo poglavje o hierarhiji na projektu. V tem poglavju piše, da na projektu, dobrem projektu seveda, ni podrejenih ali nadrejenih. Ali tudi, da jih ne bi smelo biti. Zato je vredno navesti nekatera avtorjeva ključna načela kako na projektu ne sme obstajati funkcijska hierarhija ampak samo smiselna razporeditev projektne odgovornosti. Ta načela so (citat):

• V projektnem timu ni subordinacije
• V projektnem timu je potrebno sodelovanje
• V projektnem timu moramo razvijati integracijo
• V projektnem timu moramo težiti k interferenci
• V projektnem timu ni mesta za prevladovanje
• V projektnem timu pričakujte pomoč drugih in nesebično jo dajajte drugim
• V projektnem timu ni mesta za odločanje večine
• V projektnem timu je nujno usklajevanje
• V projektnem timu moramo razvijati solidarnost in verovati v njen pomen
• V projektnem timu pričakujte navodila
• V projektnem timu se veselite uspeha drugih
• V projektnem timu se veselite uspeha tima

Ob tem avtor kritično dodaja, da mu ni všeč beseda vodja, ker ga spominja na velike vodje, o katerih itak vemo vse. Vemo o njihovih rezultatih in da itak vodje odločajo o vsem. Zaključuje pa to poglavje z mislijo, da voditelj projekta gradnje ne sme biti vodja.

Knjigo avtorja dr. sc. Mirka Oreškovića velja prijeti v roke in se ji posvetiti, saj nam odpira čisto nove poglede na vrednotenje uspeha gradnje. Lahko trdim, da takih izhodišč nismo ravno vajeni in da pred njimi ne smemo bežati. Recenzent knjige prof. dr. sc. Mladen Vukomanović je v svojem prispevku h knjigi jasno napisal, da skozi knjigo vidi (citat) velike in izčrpne izkušnje avtorja v gradbeni praksi in absolutno zrelost v percepciji projekta gradnje. Dodal je še, da bo po njegovem mnenju knjiga pomembno prispevala k dvigu gradbene kulture na Hrvaškem. Sam bi kot pisec tega sestavka dodal, da ne samo na Hrvaškem, saj knjiga predstavlja in obravnava tematiko, ki je univerzalne vrednosti in da lahko najde plodna tla kjerkoli po svetu, tudi v Sloveniji.

O avtorju knjige

Dr. sc. Mirko Orešković se je rodil leta 1943. Diplomiral je na gradbeni fakulteti Univerze v Zagrebu, smer konstruktorstvo, kjer je tudi magistriral in doktoriral na temo upravljanja gradbenih projektov.

Med leti 2000 in 2001 je bil predsednik Hrvaške zbornice arhitektov in inženirjev gradbeništva. Po ustanovitvi Hrvaške zbornice inženirjev gradbeništva je bil njen prvi predsednik, član odbora za mednarodno sodelovanje, predsednik odbora za vprašanja stroke in član sveta za sodelovanje z visokošolskimi ustanovami.. Bil je dolgoletni predstavnih Hrvaške v European Council of Civil Engineers (ECCE), bil je tudi eden od ustanoviteljev evropskega združenja gradbeno inženirskih zbornic European Council of Engineers Chambers ter najprej podpredsednik in nato predsednik tega evropskega združenja. Sedaj opravlja funkcijo člana nadzornega odbora te organizacije.

Za dolgoletno uspešno strokovno delo je od Hrvaške zbornice gradbenih inženirjev dobil leta 2011 nagrado za življenjsko delo.

Strokovno delo je začel kot mlad pripravnik na gradbišču in nadaljeval svoje delo kot projektant konstruktor in vodja gradnje zahtevnih projektov, med katere spada gradnja objektov za Univerzijado 87 v Zagrebu. Bil je tudi direktor inženiringa podjetja Industrogradnja, ki je bila takrat eno največjih gradbenih podjetij na Hrvaškem. Je tudi ustanovitelj, solastnik in direktor mednarodno uveljavljene konzultantske firme s sedežem v Zagrebu. V obdobju osamosvojitve Hrvaške je nekaj časa delal kot pomočnik ministra v Ministrstvu za obnovo Republike Hrvaške.

Aktivno je s svojimi strokovnimi in znanstvenimi objavami udeležen v mednarodni strokovni javnosti ter se udeležuje mednarodnih simpozijev. Pri založniku Hrvatska sveučilišna naklada je skupno s knjigo, ki jo obravnava ta zapis, objavil štiri strokovne knjige, ki obravnavajo problematiko izvedbe gradbenih projektov z različnih vidikov.

Dr. sc. Mirko Orešković je tudi častni član IZS-Inženirske zbornice Slovenije.

Knjigo z naslovom Filozofija uspjeha graditeljskog projekta se lahko naroči pri založniku HRVATSKA SVEUČILIŠNA NAGRADA d.o.o., Zagreb po ceni 20,00 EUR.

Avtor zapisa: Gorazd Humar, univ. dipl. inž. grad.