Pozdravljeni, prijavite se. eINŽENIR



INŽ.BLOG

Na IZS je potekal posvet o uporabi reciklatov v gradbeništvu


Na IZS smo se odločili, da v internem krogu vabljenih udeležencev organiziramo posvet na temo o uporabi reciklatov v gradbeništvu. Posvet je potekal 15. februarja 2024 v prostorih IZS na pobudo sekcije MSG, ki je evidentirala strokovnjake in organizacije, ki bi lahko doprinesli h kvalitetni in celoviti razpravi. Na posvetu so bili tako prisotni investitorji, izvajalci gradbenih del, projektanti, strokovnjaki s področja varstva okolja in nadzorniki. Posveta sta se udeležili tudi predstavnici Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, Direktorata za okolje.

V uvodu je udeležence nagovorila mag. Bernarda Jurič, ki je posvet tudi vodila.

Iz podatkov Statističnega urada izhaja, da je leta 2022 nastalo največ odpadkov do zdaj (11,7 milijona ton), od tega je nastalo 8,6 milijona ton gradbenih odpadkov (to je 73 % vseh nastalih odpadkov). 77 % vseh nastalih gradbenih odpadkov pa so predstavljali zemljina in kamenje iz izkopov.

Omejitve naravnih virov na planetu Zemlja poznamo, zato moramo pri rasti gospodarstva upoštevati omejitve in prednostno delovati skladno s področno politiko EU in slediti konceptu krožnega gospodarstva in zmanjševati potrebo po energiji in naravnih surovinah na način:

  • zmanjšati količino gradbenih odpadkov,
  • povečati delež ponovne uporabe gradbenih odpadkov,
  • povečati delež recikliranja gradbeništvu,
  • drugače predelati/obdelati gradbene odpadke in odpadke pri rušenju objektov,
  • postopno odpraviti odlaganje „na tiste odpadke, ki jih ni mogoče reciklirati in jih ni mogoče predelati“.

Vlada RS je aprila 2022 sprejela Program ravnanja z odpadki in Program preprečevanja odpadkov Republike Slovenije za dosego ciljev ravnanja z odpadki za obdobje do leta 2035.

Postavlja se nam vprašanje, kdaj bomo v RS dosegli 70 % snovne uporabe (po teži) gradbenih odpadkov, trenutno je ta delež manjši od 30 %, kljub temu, da krovni zakon na področju graditve objektov (GZ-1) zahteva, da morajo biti objekti projektirani, grajeni, vzdrževani in odstranjeni tako, da je raba naravnih virov trajnostna in da se omogoča predvsem: ponovna uporaba ali možnost recikliranja objektov, njihovih delov in gradbenega materiala po odstranitvi, dolga življenjska doba objektov in uporaba okoljsko sprejemljivih surovin in sekundarnih surovin v objektih.

Na posvetu so bili izpostavljeni problemi v zvezi z recikliranjem tistih odpadkov, ki jih je z ustrezno predelavo možno uporabiti v gradbeništvu, problematika veljavne Uredbe o odpadkih (Ur. l. RS, št. 37/15, 69/15, 129/20, 44/22 – ZVO-2 in 77/22), pomanjkljivi Načrti gospodarjenja z gradbenimi odpadki, slab nadzor nad ravnanjem z gradbenimi odpadki (tako inšpekcijskih služb, kot tudi nadzornikov) ovire, ki izvirajo iz obstoječe zakonodaje in predpisov s področja varstva okolja in področja ravnanja z odpadki.

Priloga 5 Uredbe o odpadkih, ki podaja kriterije za izluževanje za različne scenarije, glede na vodoprepustnost materiala in glede na uporabo na vodovarstevnih območjih (dodatni parametri za vzorčenje, zaostrovanje mejnih vrednosti, izluževalni testi na proizvodih po 48 urah od vgradnje itd.) zahteva v večni primerov 3x strožje zahteve za dajanje proizvoda na trg, kot je bilo pred sprejetjem Uredbe in tudi strožje zahteve kot veljajo v večini evropskih držav. Implementacija kriterijev iz Uredbe za reciklirane proizvode onemogoča dajanje proizvoda na trg po harmoniziranih standardih, zato tudi sprejetje tehničnih specifikacij: Načela recikliranja in uporabe recikliranih in drugih alternativnih materialov v cestogradnji in Reciklirani in drugi alternativni materiali v zemeljskih delih, ni mogoče.

Z navedenim se strinjata tudi predstavnici Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, Direktorata za okolje, ki v nadelavanju na kratko predstavita osnutek nove Uredbe o gradbenih odpadkih, odpadkih iz odstranitve objektov in drugih odpadkih mineralnega izvora, o določitvi meril za stranske proizvode in prenehanje statusa odpadka za predelane odpadke, ter o njihovi uporabi, ki naj bi bila v roku enega meseca v javni obravnavi.

V zaključku posveta je bilo sklenjeno, da:

  • Glede na to, da je v Sloveniji leta 2022 nastalo skupaj 11,7 mio ton odpadkov, od tega 8,6 mio ton gradbenih odpadkov (cca 73 %), je potrebno aktivnosti prednostno posvetiti nastalemu gradbenemu odpadku, ki ga je največ – zemeljskemu izkopu.
  • Zemeljski izkop, ki je nastal pri izvajanju gradbenih del, je večinoma mineralna surovina po Zakonu o rudarstvu ((Ur. l. RS, št. 14/14, 61/17 – GZ, 54/22 in 78/23 – ZUNPEOVE), zato je potrebno izhodiščno ta tok materialov preko stranskega proizvoda po Zakonu o varstvu okolja - ZVO-2 (Ur. l. RS, št. 44/22, 18/23 – ZDU-1O in 78/23 – ZUNPEOVE) preusmeriti na proizvode in s tem izločiti iz odpadkov. Navedeno ravnanje je tudi najvišje po hierarhiji ravnanja z odpadki – preprečevanje nastajanja odpadkov. Po naši oceni je tega toka materialov približno od 4 do 5 milijonov ton letno, kar bi bistveno zmanjšalo letno količino nastalih gradbenih odpadkov.
  • Inertne gradbene odpadke iz rušitev (beton, asfalt, mešani gradbeni odpadki), če so dovolj čisti in selektivno zbrani, je potrebno predelati s postopkom recikliranja, za njih pa po predelavi doseči prenehanje statusa odpadka (EOW) in jih kot nove gradbene materiale dati na trg in ponovno uporabiti. Te aktivnosti so proces, ki se bo odvijal počasi in težko, vanj pa je potrebno aktivno vključiti projektante, investitorje, gradbene izvajalce, nadzor, predelovalce odpadkov in širšo družbeno skupnost. Preostale nastale gradbene odpadke (prednostno nenevarne) je potrebno obdelati in jih kot nadomestne gradbene materiale (še vedno odpadke) uporabiti z nadzorovano vgradnjo v gradbene inženirske objekte ali za zasipavanje izkopov.
  • Nova Uredba o gradbenih odpadkih, odpadkih iz odstranitve objektov in drugih odpadkih mineralnega izvora, o določitvi meril za stranske proizvode in prenehanje statusa odpadka za predelane odpadke, ter o njihovi uporabi konkretno spreminja način ravnanja z njimi. Implementacija nove uredbe bo kot proces zahtevala veliko stopnjo sodelovanja in razumevanja med vsemi deležniki, posebej na relaciji MOPE in vsi ostali.
  • V času javne obravnave osnutka nove Uredbe o gradbenih odpadkih, odpadkih iz odstranitve objektov in drugih odpadkih mineralnega izvora, o določitvi meril za stranske proizvode in prenehanje statusa odpadka za predelane odpadke, ter o njihovi uporabi se ponovno sestanemo ter podamo predloge in pripombe, da sprejetje Uredbe ne bo onemogočalo sprejetja tehničnih specifikacij za reciklirane materiale.
  • Dobrodošla bi bila okrožnica z opozorilom izdelovalcem Načrtov gospodarjenja z gradbenimi odpadki, na kakšen način morajo biti pripravljeni, in opozorilom nadzornikom v zvezi z izvajanem nadzora nad gradbenimi odpadki.
  • Vse udeležene se je pozvalo, naj podajo predloge, pripombe na predpise s področja varstva okolja in ravnanja z odpadki, ki onemogočajo doseganje cilja 70 % snovne uporabe gradbenih odpadkov do leta 2023.

Vse ugotovitve in zaključki posveta nam (MSG) bodo služili za naše prihodnje aktivnosti na tem področju.


Pripravila: mag. Bernardka Jurič, univ.dipl.gosp.inž.

Nazaj