Možnosti podzemnega skladiščenja ogljikovega dioksida
Teden dni nazaj je na Brdu pri Kranju v okviru Slovenskega inženirskega dne 2025, potekala konferenca z nosilno temo srečanja Razogljičimo grajeno okolje. Kar nekaj predavateljev je predstavilo možnost podzemnega skladiščenja CO2, ki se izpušča v atmosfero pri proizvodnji cementa. Obstajajo že projekti v Evropi in svetu, kjer testirajo možnosti podzemnega skladiščenja CO2 v opuščena naftna in plinska polja ter globoke slane vodonosnike. V Sloveniji se je med letoma 2010 in 2011 izdelala študija o potencialnih možnostih podzemnega skladiščenja CO2, ki se izpušča v atmosfero pri proizvodnji električne energije v termoelektrarnah. Za najbolj perspektivno območje so se opredelila naftno – plinska polja SV Slovenije. Ob primernosti lokacije za podzemno skladiščenje CO2 je ključnega pomena zajemanje, transport in vtiskovanje ogljikovega dioksida v geološke formacije. Vsi omenjeni parametri vplivajo na višino stroškov skladiščenja CO2, ki pa niso nujno nižji od cene emisijskih kuponov. V Sloveniji se občasno pojavljajo pobude stroke in politike, o nujnem skladiščenju CO2 za prehod v podnebno nevtralnost. Zanimivo pri tem pa je, da je politika zakonsko prepovedala podzemno skladiščenje CO2 v Sloveniji. V Zakonu o varstvu okolja je v 258. členu zapisano: »Na območju Republike Slovenije in v njenem epikontinentalnem pasu je vbrizgavanje in shranjevanje tokov ogljikovega dioksida (geološko shranjevanje ogljikovega dioksida) prepovedano.« V Zakonu o rudarstvu je v 6. členu med drugim zapisano: »(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka po tem zakonu ni mogoče pridobiti dovoljenja za raziskovanje in rudarske pravice za izkoriščanje ogljikovodikov s hidravličnim lomljenjem ali z namenom vbrizgavanja in shranjevanja ogljikovega dioksida.« Rudarska in geološka stroka sta enotni, da ni strokovnih podlag s stališča varovanja okolja za prepoved podzemnega skladiščenja ogljikovega dioksida.
Na Petišovskem plinskem polju je okoli 13 milijard zalog zemeljskega plina oziroma za 13 let oskrbe s plinom v Sloveniji. Ker je politika z zakonom prepovedala hidravlično lomljenje - stimuliranje plinskih vrtin, smo se omenjenim zalogam zemeljskega plina odpovedali. Prepoved hidravličnega lomljenja – stimuliranja vrtin je s stališča rudarske in geološke stroke neutemeljena.
Po sedaj znanih napovedih bo odkopavanje lignita v Premogovniku Velenje končano do konca leta 2033. S končanjem proizvodnje lignita bomo opustili več kot 100 milj. ton zalog lignita in povečala se bo odvisnost od uvoza električne energije za približno 30%.
Slovenska energetska politika s svojimi »premišljenimi« odločitvami hiti v veliko energetsko odvisnost in trgovanje z energijo.
Pripravil:
Izr. prof. dr. Željko Vukelić
