Mišičevi vodarski dnevi – stroka, odgovornost in pogled naprej
Dogodek, ki presega posamezno stroko
Mišičevi vodarski dnevi že desetletja predstavljajo osrednje strokovno srečanje slovenskega vodarstva. Dogodek je prostor izmenjave znanja, izkušenj in pogledov, predvsem pa prostor strokovnega dialoga o izzivih, ki jih prinaša upravljanje voda v času podnebnih sprememb.
Letošnje srečanje sem doživela v nekoliko drugačni vlogi – ne le kot udeleženka in inženirka, temveč tudi kot članica organizacijskega odbora Mišičevega vodarskega dne in kot članica Upravnega odbora Matične sekcije gradbenikov pri Inženirski zbornici Slovenije. V tej vlogi sem imela tudi čast nagovoriti udeležence dogodka, kar je dodatno okrepilo zavedanje o pomenu strokovne odgovornosti, ki jo inženirji nosimo v prostoru in družbi.
V Mariboru je 3. decembra 2025, v soorganizatorstvu VGB Maribor d.o.o., VGP DRAVA Ptuj d.o.o., Ministrstva za naravne vire in prostor in Direkcije RS za vode potekal že 36. Mišičev vodarski dan. Dogodka se je udeležilo več kot 430 udeležencev, med njimi več kot polovica članov Inženirske zbornice Slovenije iz različnih matičnih sekcij.
Ta podatek jasno potrjuje, da vodarstvo danes ni več ozko specializirano področje ene stroke. Gre za izrazito interdisciplinarno področje, v katerem sodelujemo gradbeniki, geotehniki, strojni in elektroinženirji, krajinski arhitekti, biologi, kemiki in drugi strokovnjaki okoljskih ved. Le s takim sodelovanjem je mogoče oblikovati kakovostne, varne in dolgoročno vzdržne rešitve.
Državna politika in dolgoročna odgovornost
Uvodni nagovor ministra za naravne vire in prostor, g. Jožeta Novaka, je jasno poudaril, da so podnebne spremembe postale stalnica odločitev. Po poplavah avgusta 2023 se je obseg vlaganj v vodotoke bistveno povečal, interventna dela pa so bila zaključena do sredine leta 2024.
Težišče se je nato preneslo na pripravo trajnih rešitev, odpornih na podnebne spremembe in usmerjenih v višjo raven poplavne varnosti. Posebej je bilo izpostavljeno področje hudournikov, ki je bilo v preteklosti pogosto zapostavljeno, ter pomen nove zakonodaje, digitalizacije postopkov in boljšega pregleda nad investicijami. Slovenija se na tem področju vse bolj uveljavlja tudi v mednarodnem prostoru.
V nadaljevanju je v. d. direktorice Direkcije RS za vode, dr. Lidija Kegljevič Zagorc, poudarila, da je bilo po poplavah nujno hitro ukrepanje zaradi zaščite ljudi in premoženja, danes pa se nahajamo v fazi, ki zahteva premišljene, strokovno utemeljene in dolgoročno vzdržne posege v vodotoke.
Ti temeljijo na kakovostnih študijah, ustrezni projektni dokumentaciji ter – kjer je to mogoče – tudi na vključevanju na naravi temelječih rešitev. Ob tem je opozorila na izjemno povečanje razpoložljivih sredstev in hkratne organizacijske ter kadrovske omejitve, s katerimi se je Direkcija morala soočiti v zelo kratkem času. Ključni izziv ostaja učinkovita, ciljno usmerjena in pregledna poraba sredstev.
Na naravi temelječe rešitve – od koncepta k praksi
Strokovni program letošnjega Mišičevega vodarskega dne je bil vsebinsko bogat in usmerjen predvsem v interventna in sanacijska dela ter protipoplavne ukrepe po poplavah leta 2023, zlasti na porečju Zg. Drave z Mežo in Mislinjo. Obravnavani so bili tudi vplivi poplav na kmetijska zemljišča ter vključevanje sonaravnih in na naravi temelječih rešitev v sodobne protipoplavne projekte, kar kaže na postopno spremembo paradigme v vodarstvu.
Posebno težo so imeli prispevki v okviru projektov LIFE, kjer so bili predstavljeni konkretni primeri sonaravnih ureditev, obvladovanja invazivnih tujerodnih vrst ter katalogi dobrih praks, ki nastajajo v okviru vzdrževalnih, protipoplavnih in naravovarstvenih projektov.
Ti primeri jasno kažejo premik od parcialnih in tehnično ozko usmerjenih posegov k celostnemu upravljanju vodnega prostora, ki poleg varnosti upošteva tudi okoljske in družbene koristi. Na naravi temelječe rešitve morajo biti inženirske. Sonaravne rešitve so inženirski ukrepi, ki temeljijo na hidravličnih, geotehničnih in okoljskih analizah ter zahtevajo enako raven projektiranja in vzdrževanja kot klasični vodnogospodarski objekti.
Slika 1: Strojnska reka v naselju Tolsti Vrh - interventno čiščenje naplavin za vzpostavitev pretočnosti, foto Martin Pušnik.
Slika 2: Potok Tribej - interventna dela za vzpostavitev pretočnosti, foto Anja Bregovič.
Potreba po sistemskem pogledu
Poplave leta 2023 so bile prelomni dogodek, ki je razkril ranljivost prostora in hkrati omejitve dosedanjega razumevanja odpornosti vodne infrastrukture na ekstremne dogodke.
Pomembno je, da obnova ni bila usmerjena zgolj v vzpostavitev prejšnjega stanja, temveč v njegovo nadgradnjo. Razprava se je premaknila k vprašanjem prevodnosti strug, varnosti nasipov, zadrževanja visokih voda, kontroliranega razlivanja ter vključevanja na naravi temelječih rešitev.
Ob tem pa je treba jasno poudariti, da so sredstva trenutno pretežno usmerjena v poplavno prizadeta območja in klasične protipoplavne ukrepe. Z vidika celovitega upravljanja voda bi bilo dolgoročno smiselno sistemske ukrepe postopno razpršiti po celotni Sloveniji ter hkrati nasloviti tudi druge vodne nevarnosti – hudourniške procese, erozijo, plazove in suše.
Ekstremni hidrološki dogodki se pojavljajo z večjo pogostostjo in intenzivnostjo, njihova prostorska in časovna porazdelitev pa postaja vse manj predvidljiva. Tveganje pa ustvarjamo z načinom umeščanja posegov v prostor, saj inženirske rešitve brez prostorskega konteksta niso več zadostne.
Strokovna tišina je lahko nevarnejša od tehnične napake
Če želimo, da bodo vodni objekti in protipoplavni ukrepi v prihodnje resnično varovali ljudi in prostor, moramo kot stroka vztrajati pri sistemskem, celostnem in dolgoročnem pristopu. Odpornost na podnebne spremembe in varnost ljudi morata biti vgrajeni že v fazi načrtovanja, umeščanja v prostor in presoje variant.
Mišičev vodarsk dan je tudi letos potrdil, da znanje imamo. Ključno vprašanje pa ostaja, ali ga znamo pravočasno, usklajeno in dovolj odločno vključiti v sistemske odločitve. Prav tu ima Inženirska zbornica Slovenije pomembno vlogo – kot strokovna platforma za oblikovanje tehničnih smernic, razvoj skupnega strokovnega jezika in usklajen nastop stroke.
Varnost ljudi mora ostati na prvem mestu – ne glede na pritiske rokov, financ ali politike. To ni vprašanje posameznega projekta, temveč vrednotni temelj inženirske stroke. Sodobno vodarstvo ni več vprašanje »koliko betona«, temveč vprašanje znanja, prostora, odgovornosti in poguma stroke.
Mišičevi vodarski dnevi niso le dogodek, temveč jasen opomnik, da imamo inženirji znanje, odgovornost in dolžnost soustvarjati varen, odporen in trajnosten sistem upravljanja voda v Sloveniji.
Pripravila,
Mag. Bernardka Jurič, univ.dipl.gosp.inž.