Mikrostoritve – skriti gradniki digitalizacije
Ko sem razmišljal o temi za ta prispevek, sem izhajal iz zelo praktičnega vprašanja: kaj mi danes dejansko zapolni delovni čas, predstavlja inženirski izziv in hkrati ustvarja visoko dodano vrednost? Hitro sem prišel do ugotovitve, da so to mikrostoritve (ang: microservices). Gre za niz manjših, dobro definiranih storitev, povezanih v širši ekosistem. Sliši se kompleksno, ampak bom poskušal pojasniti.
Najprej bi začel s tem, da pogosto slišim očitek, da sem kot geodet preveč “IT-jevsko” usmerjen. Zaključil sem študijski program “Geodezija in geoinformatika”. Ta študijski program vključuje besedo “informatika”, torej se spodobi, da ima vsak, ki konča omenjeni študijski program tudi nekaj znanja iz informatike. Menim, da je danes nujno, da smo inženirji tudi računalniško pismeni ter razumemo pomen digitalizacije. Le tako lahko svoje podatke, tehnično znanje in izkušnje učinkovito prenesemo tudi na druga področja, ki so izven naših klasičnih, mogoče celo obrtniških, okvirjev.
V dobi Industrije 4.0 je ključno, da razumemo koncepte digitalizacije in informatizacije področij, na katerih delujemo. Inženirji imamo ogromno strokovnega znanja, vendar so naši končni produkti pogosto le datoteke, ki so za naročnika relevantne le za omejen čas. To je treba spremeniti. Naročnikom moramo ponuditi naprednejše možnosti – prehod od statičnih datotek k manjšim, namenskim informacijskim sistemom oziroma mikrostoritvam, ki se vključujejo v obstoječe ekosisteme in omogočajo daljšo, učinkovito rabo podatkov.
Mikrostoritve:
Torej, kaj sploh so mikrostoritve? To so majhni, samostojni programi ali storitve, ki hranijo namenske podatke in opravljajo določene funkcije znotraj večjega ekosistema. Vsaka mikrostoritev je zasnovana tako, da je neodvisna, zagotavlja namenske podatke, vendar hkrati sodeluje z drugimi storitvami za zagotavljanje celovite uporabniške izkušnje. Ta arhitektura omogoča večjo prilagodljivost in enostavnejše vzdrževanje sistemov.
Poglejmo primer Googlovih storitev. Večina uporabnikov z Google računom vsakodnevno uporablja Gmail, Koledar, Stike, Dokumente ali Drive, pri čemer med posameznimi storitvami prehaja z nekaj kliki. Za uporabnika gre za enotno izkušnjo – podoben uporabniški vmesnik, enotna vizualna podoba in konsistentne interakcije zakrijejo dejstvo, da v ozadju deluje več ločenih mikrostoritev.
Vsaka izmed teh storitev opravlja jasno definirano funkcijo: upravljanje elektronske pošte, kontaktov ali dokumentov. Podatki, ustvarjeni v eni storitvi, so prek vmesnikov na voljo drugim storitvam – npr. na novo ustvarjen stiki na telefonu, je takoj viden tudi v storitvi Gmail. Ključno pri tem je, da posamezna storitev lahko deluje samostojno, zagotavlja relevantne podatke, hkrati pa je smiselno vključena v širši ekosistem.
Podatki in njihova predstavitev:
Inženirji pri svojem delu neprestano generiramo podatke. Ustvarjamo jih v obliki načrtov ali modelov, vsi pa so neposredno vezani na realni prostor. Z razvojem tehnologij, kot so IoT, lasersko skeniranje, fotogrametrija z brezpilotnimi letalniki ter BIM, so ti podatki postali izjemno obsežni in vsebinsko bogati.
Izziv danes ni več zgolj zajem oz. generiranje podatkov, temveč njihova učinkovita distribucija in uporaba. Klasičen pristop, kjer se podatki naročniku predajajo v obliki datotek, hitro pokaže svoje omejitve: podatki se kopirajo, zastarajo, izgubijo sledljivost in se težko vključujejo v druge informacijske sisteme. Pogosto se tudi izgubi sledljivost verzij projektov. Vsi poznamo slučaj, kjer imamo več datotek, za isti projekt, z besedno zvezo »končni«, pa vendar ne vemo, kateri podatek je pravi. V kompleksnih okoljih tak način dela ne podpira sodobnih procesov odločanja.
Sodobni pristop temelji na predstavitvi podatkov kot mikrostoritve. Namesto pošiljanja datotek naročniku ponudimo storitev – npr. spletno karto, BIM pregledovalnik, podatkovni API ali drug način prikaza, ki se neposredno integrira v njegov obstoječi informacijski ekosistem. Takšna mikrostoritev omogoča nadzorovan dostop do ažurnih podatkov, ponovno uporabo v različnih kontekstih ter enostavno povezovanje z drugimi sistemi, kot je sistem za vzdrževanje, dokumentni ali računovodski sistem.
V tej vlogi inženir ne nastopa več zgolj kot generator podatkov, temveč kot ponudnik zanesljive in vzdrževane storitve. Podatki postanejo aktivni del informacijskega sistema naročnika, ne pa statičen izdelek, odložen na disku. Prav ta premik v razmišljanju je ključnega pomena za učinkovito uporabo podatkov v sodobnih, modularno zasnovanih sistemih.
Na tej točki bi izpostavil nekaj praktičnih primerov mikrostoritev:
1. Geodeti lahko ponudimo mikrostoritve, ki zagotavljajo podlage za projektiranje (DOF, lidar, kataster nepremičnin). Te podatke lahko projektant obravnava znotraj spletnega brskalnika, ali podatke uvozi direktno z mikroservisa v orodja za projektiranje (npr. AutoCAD).
2. Uporaba BIM (arhitektura, strojne in elektro instalacije) v svoji mikrostoritvi, ki se povezuje v ekosistem upravnika. Povezava BIM na dokumentni sistem, SCADA, vzdrževanje, števce in na druge sisteme. S tem BIM nadgradimo v digitalni dvojček in podatke prikazujemo na preprost in uporabniško prijazen način.
3. Odkrivanje izgub vode na vodovodnem omrežju, kjer integriramo podatke o vodovodnih merilnih mestih, vodovodnem omrežju in uporabimo hidravlične modele. Gre za kompleksen in interdisclipinaren pristop k pogostemu problemu, kjer naročnik vidi le končen rezultat: spletno karto z barvno lestvico.
Inženirji se moramo zavedati, da moramo biti v dobi digitalizacije proaktivni in razmišljati izven okvirjev, saj nas tudi druge stroke dohitevajo, nekje celo prehitevajo. Tudi področje prostorske informatike in BIM obravnava vedno več fakultet s področja računalništva in informatike.
Poslovni vidik:
S poslovnega vidika je mikrostoritveni pristop za naročnike še posebej zanimiv, saj večina organizacij že uporablja lasten nabor informacijskih rešitev. Računovodski sistemi, dokumentni sistemi ali sistemi vzdrževanja so danes praviloma že zasnovani kot samostojne aplikacije oziroma storitve. Namesto uvajanja celovitega, novega megalomanskega informacijskega sistema, jim lahko ponudimo dodatno mikrostoritev, na primer prostorski informacijski sistem, ki se kot svoja enota vključi v obstoječi ekosistem.
Tak pristop pomeni, da naročnik obdrži vse obstoječe programe in ustaljene delovne procese, hkrati pa sistem nadgradi z novo funkcionalnostjo. Prostorski podatki tako postanejo ena izmed storitev, ki jih uporabljajo obstoječi sistemi – na primer za prostorsko analizo sredstev, podporo odločanju ali vizualizacijo podatkov.Prav ta lastnost bistveno olajša prodajo takšnih rešitev. Naročniku ni treba sprejeti tveganja obsežne sistemske prenove, temveč investira v postopno nadgradnjo, katere učinki so hitro vidni in merljivi. Za geodetsko stroko to pomeni premik od projektnega razmišljanja k dolgoročnemu sodelovanju in izdelavi produktov, kjer posamezne mikrostoritve predstavljajo gradnike večjega, prilagodljivega informacijskega sistema.
Zaključek:
Vključevanje mikrostoritev v razvojne procese je postalo standard v sodobnem inženirstvu. Z razumevanjem njihove arhitekture, prednosti in možnosti integracije lahko inženirji ustvarjamo bolj prilagodljive in sodobnejše sisteme, ki zadovoljujejo potrebe sodobnega digitalnega okolja.
V prihodnosti se moramo inženirji postaviti v vlogo, ki ne bo več zgolj zbiratelj in obdelovalec podatkov, temveč tudi zagotavljalec kakovostnih, preprostih in dostopnih informacij, ki bodo podpirale odločanje na vseh ravneh. Naša naloga ni več zgolj generirati podatke, temveč omogočiti njihov preprosti dostop in učinkovito uporabo, bodisi za celoten življenjski cikel objekta, upravljanje nepremičnin, računovodske namene ali druge namene.
S tako usmeritvijo postajamo ključni partnerji v procesu digitalizacije, ki omogočajo pametno in trajnostno odločanje, ob upoštevanju vse večje kompleksnosti sodobnega prostora.
Pripravil:
Nejc Krašovec, mag. geod. in geoinf.