Kdo sploh še potrebuje projektante?
Za projektante tehničnih stavbnih sistemov (TSS) velja, da bodo v bližnji prihodnosti še vedno med zelo iskanimi strokovnjaki, saj bo po napovedih to panožno področje v obdobju po 2030 zaradi starajoče se opreme, podnebnih sprememb in strogih predpisov o energijski učinkovitosti letno povečevalo za med 5 in 9 %. Umetna inteligenca in avtomatizacija spreminjata vlogo projektanta s prevzemom ponavljajočih se nalog, kot so na primer izračuni toplotnih obremenitev in osvetljenosti prostorov ter risanje, vendar hkrati spodbujata potrebo po projektantih, ki imajo znanje združevanja pametnih tehnologij in trajnostnih praks. Za slednje ostaja predpogoj projektantovo jasno razumevanje tehničnih sistemov in računskih procesov, sicer se rad pojavi GIGO (Garbage In, Garbage Out) rezultat!
Ključni razlogi, zakaj bodo projektanti TSS še vedno potrebni in zato tudi iskani:
• Prepletenost in trajnost TSS sistemov: Doseganje cilja nič emisijskih stavb, posledično potrebe po njihovi elektrifikaciji z vključevanjem toplotnih črpalk, vse kot posledice novih, strožjih predpisov, zahteva posebna znanja projektanta.
• Naraščajoče zahteve po kakovosti zraka v zaprtih prostorih: Po pandemiji se osredotočenost na zdravje nanaša na zahtevnejše zasnove prezračevanja, tako za poslovne, stanovanjske kot tudi industrijske namene.
• Umetna inteligenca (UI) je orodje, ne nadomestilo: Orodja, ki jih poganja UI, pomagajo pri snovanju učinkovitejših postavitev in umestitev, vendar je za interpretacijo podatkov, razumevanje zahtev sodobnih gradbenih predpisov ter reševanje omejitvenih pogojev na mestu samem potrebno človeško strokovno znanje.
• Rast panožnega področja: Samo sistemom gretja, hlajenja in obdelave zraka (HVAC) se do leta 2030 v svetu napoveduje doseg prometa več kot 380 milijard dolarjev, kar predstavlja posledico urbanizacije in potrebe po hlajenju podatkovnih centrov.
Razvoj vloge projektanta TSS v tem trenutku:
• Od CAD-a do BIM-a: Za sodelovalno 3-D modelno projektiranje je nujna uporaba informacijskega modeliranja stavb (BIM).
• Digitalna tekočnost (Digital Fluency): Uspešni projektanti morajo združevati tehnično znanje in digitalno usposobljenost, kot je integracija interneta stvari (IoT), tipal vseh vrst in samodejno delujočih krmilnikov.
• Osredotočenost na optimizacijo: Namesto risanja postavitve naprav in opreme, se današnji projektanti osredotočajo na energijsko modeliranje, analizo različnih obremenitev ter optimizacijo sistemov za doseg kar največje učinkovitosti.
Odgovor na v naslovu postavljeno vprašanje je tako naslednje. Potrebni bodo projektanti TSS, ki bodo uporabljali digitalna orodja in se osredotočali na trajnostne in pametne tehnologije v stavbah, ne zgolj risali tehnične rešitve vrste »one-size-fits-all«, žal pogosto poiskane kar pri dobaviteljih opreme. Usposobljeni projektanti TSS bodo brez dvoma močno iskani in zato tudi ustrezno plačani, pri čemer (ne) zahteve slovenske gradbene zakonodaje ne bodo igrale pomembne vloge. Namreč, predpisovanje določenih inženirskih storitev, kot obveznih hitro privede do zmanjšanja njihove zaznane, in dejanske vrednosti, saj se te spremenijo predvsem v administrativno opravilo vrste »odkljukanega polja«. Obvezne zahteve na splošno vodijo k tekmovanju doseganja najnižje cene, kjer se poudarek z inženirske odličnosti preusmeri na zmanjševanje stroškov in izpolnjevanje nejasnih, najnižjih standardov.
Skratka, potrebni in iskani bodo projektanti, ki se bodo ne glede na zahteve zakonodaje usposobili za izpolnjevanje poklicnih nalog, po načelu: Znanje je moč in razumevanje moč na kvadrat.
Pripravi:
Mitja Lenassi, PI, CxA, BEMP