Kaj je v TEN-T Uredbi 2024/1679 za železnice zapisano »med vrsticami«?
Uredba (EU) 2024/1679 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) je od 18. julija 2024 temeljni evropski dokument za razvoj prometne infrastrukture in je nadomestila Uredbo (EU) 1315/2013 (v nadaljevanju TEN-T Uredba 2024/1679). Pri železnicah ne določa le posameznih tehničnih parametrov, temveč vzpostavlja celovit sistem infrastrukturnih, operativnih in razvojnih zahtev, ki skupaj določajo, kakšno železniško omrežje mora biti v prihodnje zagotovljeno.
Za pravilno razumevanje uredbe je pomembno, da se posamezne zahteve ne obravnavajo ločeno. Iz določb členov 15–20 TEN-T Uredbe 2024/1679 ter horizontalnih prednostnih nalog izhaja širša zahteva: TEN-T železniško omrežje mora omogočati interoperabilen, zmogljiv, zanesljiv, konkurenčen in čim bolj neprekinjen železniški promet med državami članicami.
1. Uredba razlikuje med različnimi ravnmi omrežja
TEN-T železniško omrežje je razdeljeno na jedrno, razširjeno jedrno in celovito omrežje, pri čemer se posamezne zahteve razlikujejo glede na kategorijo omrežja. Poleg tega uredba posebej obravnava železniško omrežje za visoke hitrosti.
Slika 1: Železniško omrežje v Republiki Sloveniji po TEN-T Uredbi
To je pomembno tudi za Slovenijo, saj zahtev ni mogoče avtomatično enačiti s posameznimi evropskimi prometnimi koridorji. Koridor in TEN-T omrežje nista ista kategorija. Pri presoji skladnosti je zato treba najprej določiti, v katero kategorijo TEN-T omrežja spada posamezni odsek, šele nato uporabiti ustrezne zahteve.
2. Cilj infrastrukturnih zahtev je interoperabilna železnica
Med osnovnimi zahtevami za TEN-T železniško infrastrukturo so:
- popolna elektrifikacija prog,
- uvedba ERTMS,
- skladnost z zahtevami interoperabilnosti in tehničnimi specifikacijami,
- tirna širina 1.435 mm,
- osna obremenitev najmanj 22,5 t,
-najmanj 100 km/h za tovorni promet,
- najmanj 160 km/h za potniški promet na predpisanem delu omrežja do leta 2040,
- zagotovitev ustreznega profila za kombinirani prevoz, tudi za standardne polpriklopnike do višine 4 m.
Bistvo teh zahtev ni samo v posameznem tehničnem parametru. Njihov skupni namen je, da se odpravljajo tehnične in operativne ovire med nacionalnimi železniškimi sistemi. Proga mora biti zato obravnavana kot del evropskega sistema in ne samo kot nacionalna infrastruktura.
To pomeni, da je pri projektiranju treba poleg same infrastrukture preverjati tudi združljivost infrastrukture z vozili, interoperabilnost, možnost čezmejnega prometa, električno napajanje, signalnovarnostne sisteme, nakladalni profil in druge tehnične parametre.
3. Zahteva po hitrosti ne pomeni, da mora biti celotna proga projektirana za 100 oziroma 160 km/h
Pomembna podrobnost uredbe je, da zahteva ni zapisana kot absolutna zahteva za vsak meter proge. Pri določenih zahtevah se skladnost ugotavlja glede na delež dolžine železniškega odseka, ki dosega predpisano hitrost.
To odpira pomembno vprašanje interpretacije. Proga je lahko formalno skladna, če več kot 75 % njenega relevantnega odseka omogoča zahtevano hitrost, čeprav ima preostalih 25 % bistveno nižjo hitrost.
Proga je po TEN-T Uredbi 2024/1679 celoten železniški odsek, ki povezuje multimodalna tovorna terminala dveh urbanih vozlišč ali multimodalni tovorni terminal urbanega vozlišča in mejni prehod; za multimodalni tovorni terminal se upošteva postaja JŽI.
4. Vlak dolžine 740 m je predvsem operativna zahteva, ne zahteva, da je vsak postajni tir dolg 740 m
Ena pomembnejših zahtev uredbe je možnost obratovanja tovornih vlakov dolžine najmanj 740 m.
Pri tem je treba razlikovati med:
- možnostjo obratovanja 740-metrskega vlaka na relevantnem odseku,
- zagotavljanjem vlakovnih poti za takšne vlake in
- dolžino posameznih postajnih tirov.
Uredba zato ne pomeni, da mora vsak tir na vsaki postaji omogočati sprejem 740-metrskega vlaka. Ključno je, ali je mogoče takšnim vlakom v relevantnem železniškem omrežju zagotoviti predpisane vlakovne poti.
V tabeli je prikazano preračunano število vlakovnih poti na dan glede na zahteve TEN-T Uredbe 2024/1679
|
|
jedrno omrežje in razširjeno jedrno omrežje |
celovito omrežje |
|
dvotirna proga |
24 |
48 |
|
enotirna proga |
12/16 |
/ |
5. Uredba v ozadju zahteva večjo zmogljivost železniškega omrežja
Čeprav »zasičenost proge« ni zapisana kot en sam tehnični parameter, je iz ciljev uredbe jasno razvidno, da je treba odpravljati ozka grla in zagotavljati zadostno zmogljivost omrežja. Zmogljivost zato ni samo število vlakov, ki jih je teoretično mogoče obratovati po posamezni progi. Pomembna je tudi kakovost razporeditve vlakov čez dan. Povprečno dnevno število vlakov lahko prikrije dejansko stanje, če je proga v prometnih konicah zelo obremenjena, ponoči pa skoraj prazna.Za načrtovanje JŽI je zato smiselno spremljati najmanj:- razpoložljivo zmogljivost,
- dejansko izkoriščenost,
- prometne konice,
- razmerje med potniškimi in tovornimi vlaki,
6. Uredba gre od infrastrukture k kakovosti storitve
Pomemben premik v primerjavi s klasičnim pristopom je, da TEN-T Uredba 2024/1679 ne govori samo o tem, kakšna mora biti proga, ampak tudi o tem, kako mora železniški promet delovati. Člen 19 TEN-T Uredbe 2024/1679 tako uvaja operativne prednostne naloge, med drugim:- povprečni čas mirovanja tovornih vlakov na notranjih čezmejnih odsekih največ 25 minut,
- najmanj 75 % tovornih vlakov naj prispe na cilj z zamudo, krajšo od 30 minut zaradi razlogov, pripisljivih upravljavcu infrastrukture,
- prizadevanje za zagotavljanje še večjega števila vlakovnih poti za 740-metrske vlake. S tem se odgovornost delno premakne od same infrastrukture k rezultatu, ki ga infrastruktura omogoča. Za slovensko železniško omrežje bo zato vedno pomembnejše spremljanje kazalnikov kakovosti storitve na mejnih prehodih in na evropskih prometnih koridorjih.
8. Ključni zaključek za Slovenijo
Najpomembnejše sporočilo TEN-T Uredbe 2024/1679 je, da skladnost ni samo vprašanje posameznega tehničnega parametra.
»Med vrsticami« torej TEN-T Uredba 2024/1679 sporoča predvsem to: železniška infrastruktura se ne sme več načrtovati samo kot nacionalna proga z določenimi tehničnimi parametri, temveč kot del evropskega interoperabilnega sistema, pri katerem so končni rezultat zmogljivost, hitrost, zanesljivost, konkurenčnost in neprekinjenost železniškega prometa.
Za Slovenijo je zato naslednji logični korak priprava enotne metodologije za razlago in preverjanje zahtev TEN-T Uredbea 2024/1679, ki bi za vsak odsek jasno določila: katera kategorija TEN-T velja, kateri člen uredbe se uporablja, kateri parameter se preverja, kako se izračuna skladnost in kateri dodatni kazalniki so potrebni za oceno dejanske kakovosti železniške povezave.
Pripravil:
mag. Franc Zemljič, univ. dipl. inž. tehnol. prom.