Gradimo cesto, saniramo prostor - Kako viški materiala iz gradnje 3. razvojne osi prispevajo k sanaciji ugrezninskega območja Premogovnika Velenje
Pri velikih infrastrukturnih projektih običajno najprej pomislimo na mostove, predore, viadukte, priključke in nove prometne povezave. Redkeje pa se vprašamo, kaj se zgodi z materialom, ki pri takšni gradnji nastane. Gradnja infrastrukture namreč ne pomeni le vgrajevanja betona, asfalta in jekla, ampak tudi velike količine izkopnih materialov, ki jih je treba odgovorno, zakonito in tehnično pravilno uporabiti.
V Šaleški dolini se danes srečujeta dva velika inženirska procesa: izgradnja hitre ceste, tj. 3. razvojne osi, ter sanacija ugrezninskega območja Premogovnika Velenje. Povezuje ju material, ki pri gradnji prometne infrastrukture nastaja kot višek, pri sanaciji ugreznin pa lahko postane pomemben gradbeni vir za dolgoročno urejanje prostora.
Slika 1: Gradbišče 3RO (vir: zajem zaslona FB infoPot)
Ugreznina ni le »luknja v terenu«
Ugrezninsko območje med Velenjskim in Družmirskim jezerom, imenovano PSU – področje sanacije ugreznin, je posledica dolgoletnega odkopavanja premoga pod površjem. Pri podzemnem pridobivanju premoga se hribinski sloji nad odkopanim prostorom postopoma premeščajo, kar se na površini pokaže kot posedanje terena. Gre za proces, ki ga lahko z meritvami, modeli in izkušnjami precej dobro spremljamo ter napovedujemo, vendar zahteva stalno strokovno presojo in ga ni mogoče poenostaviti na običajno posedanje terena.
Za javnost je ugreznina morda videti kot pogreznjen teren. Za inženirja pa je to dinamičen prostor, v katerem se srečujejo geomehanika, geodezija, hidrologija, varstvo okolja in prostorsko načrtovanje. Sanacija zato ni preprosto zasipavanje terena, temveč načrtovan tehnični poseg, pri katerem je treba poznati obnašanje tal, predvidene posedke, vodni režim, lastnosti vgrajenega materiala in dolgoročno stabilnost prostora.
Področje sanacije ugreznin leži med Velenjskim in Družmirskim jezerom. Ker je kota Družmirskega jezera nižja od Velenjskega, ima ustrezno vzdrževanje terena med jezeroma tudi pomembno varovalno vlogo. Sanacija ni namenjena le zapolnjevanju posedkov, ampak tudi ohranjanju stabilnostnih in varnostnih razmer v območju jezer ter zagotavljanju pogojev za dolgoročno ureditev prostora.
Slika 2: Področje sanacije ugreznin Premogovnika Velenje (vir: Premogovnik Velenje)
Slika 3: Zapolnjevanje ugreznin s stabilizatom in ostalimi materiali (levo), rekultivacija (desno) (vir: Premogovnik Velenje).
Od napovedi posedanja do količin materiala
Pri sanaciji ugrezninskega območja je ključno vprašanje: koliko prostora bo zaradi nadaljnjega odkopavanja še nastalo in koliko materiala bo potrebnega za njegovo zapolnjevanje?
Pri načrtovanju tovrstnih aktivnosti je napovedovanje posedanja eden ključnih inženirskih korakov. Na območju PSU se zato premiki terena ne ocenjujejo približno ali zgolj na podlagi trenutnega stanja, temveč z uporabo modelov, ki povezujejo podatke o odkopavanju, geometriji odkopnih plošč, površini terena in dejansko izmerjenih premikih. V Premogovniku Velenje se za napoved premikov uporablja modificirana Martosova metoda, ki spada med metode napovedovanja rudarskih ugreznin s pomočjo profilne funkcije.
Poenostavljeno povedano, metoda opiše, kako se bo površje odzvalo na podzemno odkopavanje. Ugreznina se ne razvije naključno, ampak ima značilno obliko: največji posedki se praviloma pojavijo v osrednjem delu vplivnega območja, proti robovom pa se postopoma zmanjšujejo. Osnovna oblika takšne ugrezninske krivulje je obrnjena Gaussova krivulja, ki jo je mogoče prilagoditi dejanskim razmeram na terenu.
Pomembno je, da pri tem ne gre samo za matematično krivuljo na papirju. Model temelji tudi na statističnih analizah že izmerjenih pogrezkov in premikov ter na geomehanskem razumevanju obnašanja hribinskih slojev nad odkopanim prostorom. Zato je napoved vedno povezana z dejanskimi meritvami. Te potrjujejo, dopolnjujejo ali po potrebi korigirajo pričakovano obnašanje površja. Prav ta povezava med modelom in meritvami daje napovedovanju uporabno vrednost.
Površje PSU se na najbolj izpostavljenih delih ne poseda počasi in komaj zaznavno, temveč lahko letni posedki znašajo tudi do deset metrov. Sanacija zato ni enkraten poseg, ampak proces, ki mora slediti dejanskemu obnašanju prostora. Skupni ocenjeni posedki lahko na posameznih delih območja dosežejo velikostni red več deset metrov, zato so napovedi premikov ključne za določanje, kje, kdaj in koliko materiala je treba vgraditi, da se ohranjajo varnostne in stabilnostne razmere.
Material ni vedno odpadek
Pri gradnji 3. razvojne osi nastajajo velike količine izkopnega materiala. Tak material lahko predstavlja težavo, če zanj nimamo primerne lokacije in ustreznega načina ravnanja. Lahko pa postane del rešitve, če ga znamo pravilno uporabiti. Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug v 47. členu določa, da je na celotnem odseku predvidenih 3.330.000 m³ viškov materiala, ki se uporabijo za sanacijo rudniških površin Premogovnika Velenje. S tem je bila povezava med gradnjo državne ceste in sanacijo rudarsko preoblikovanega prostora vgrajena že v prostorsko načrtovanje projekta.
Vsak material ni primeren za vgradnjo. Pred uporabo je treba preveriti njegove geotehnične in okoljske lastnosti: sestavo, zrnavost, vlažnost, prepustnost, trdnost ter morebitne vplive na vode, tla in širše okolje. Za javnost je to pogosto samo zemlja ali kamen. Za inženirja pa je vsak material nosilec natančno določenih lastnosti, ki odločajo o tem, ali ga lahko varno vgradimo.
V letu 2025 se je območje PSU poleg stabilizata zapolnjevalo tudi z viški materialov, ki so nastali pri gradnji 3. razvojne osi, vgradnja zemljin iz tega vira pa se nadaljuje tudi v letu 2026. Skupaj je bilo v letu 2025 in do konca maja 2026 na PSU vgrajenih 750.257 m³ zemljine iz 3. razvojne osi. To pokaže bistvo projekta: material, ki nastane pri gradnji prometne infrastrukture, se lahko ob ustreznih tehničnih in okoljskih pogojih uporabi kot vir materiala pri sanaciji prostora, ki ga je zaznamovalo podzemno pridobivanje premoga.
Slika 4: Količine vgradnje zemljine iz 3RO na PSU v letih 2025 in 2026
Poseben izziv je, da se območje v času sanacije še naprej spreminja. Zaradi nadaljnjega podzemnega odkopavanja se pojavljajo novi posedki, spreminja se geometrija površine, drugačen je lahko vodni režim, prilagoditi je treba transportne poti, mesta vgradnje in začasne ureditve. Zato mora biti projekt dovolj natančen, da zagotavlja varnost, in hkrati dovolj prilagodljiv, da sledi dejanskim razmeram na terenu.
Na presečišču rudarske, gradbene in okoljske zakonodaje
Čeprav je izvor ugrezninskega območja neposredno povezan z rudarjenjem, njegova sanacija ni samo rudarsko vprašanje. Rudarska zakonodaja in rudarska projektna dokumentacija sta ključni za razumevanje nastanka ugreznin, vplivov odkopavanja, napovedovanja premikov terena in varnega izvajanja del na pridobivalnem prostoru. Vendar pa se pri urejanju površine, vgradnji materialov, oblikovanju nasipov, odvodnjavanju, dostopih, stabilnosti in prihodnji rabi prostora odprejo tudi gradbena in okoljska vprašanja.
Zato mora biti sanacija vodena kot preplet rudarskega, gradbenega in okoljskega pogleda: razumeti je treba podzemni vzrok posedanja, tehnično pravilno oblikovati površino in hkrati spremljati vplive na vode, tla, zrak in širše okolje.
Prav ta preplet daje projektu posebno vrednost. Ne gre več samo za odpravljanje posledic rudarjenja, ampak za načrtno preoblikovanje prostora, ki mora biti tehnično varno, okoljsko nadzorovano in uporabno tudi po koncu prvotne industrijske dejavnosti.
Monitoring kot varovalka zaupanja
Pri sanaciji ugrezninskega območja se inženirsko delo ne konča z izdelavo projekta in vgradnjo materiala. Pravzaprav se eden najpomembnejših delov začne šele takrat, ko začne prostor živeti s projektno rešitvijo. Zato je monitoring pri takšnih posegih enako pomemben kot projektiranje, izvedba in nadzor.
Na področju sanacije ugreznin se ekološki monitoring izvaja že od začetka 90. let prejšnjega stoletja. To pomeni, da ne gre za občasno preverjanje posameznega parametra, ampak za dolgoletno spremljanje prostora, ki se zaradi podzemnega odkopavanja in sprotne sanacije neprestano spreminja. Takšen monitoring omogoča, da se vplivi ne ocenjujejo samo na podlagi trenutne meritve, temveč tudi skozi časovne trende.
Posebnost tega območja je, da se spremlja več okoljskih segmentov hkrati. V okviru programa EKO-MON se spremljajo vplivi vgrajenega materiala na zrak, vode, tla, hrano in krmo. Pri zraku se spremljata prašna usedlina in aerosoli oziroma prašni delci. Pri vodah se spremljajo zaprti krogotok vode, črpališče, podtalnica in precedne vode, iztoka iz Velenjskega in Družmirskega jezera, Velenjsko jezero z naravnima pritokoma ter reka Paka pred iztokom iz jezera in za njim. Poleg tega se spremljajo tla, rastlinski in živalski proizvodi ter radioaktivnost v okolju.
Slika 5: Celovit nadzor okolja – sistem monitoringa PSU
Za javnost je to morda veliko podatkov. Za inženirje pa je to sistem zgodnjega opozarjanja. Če spremljamo le en parameter, lahko spregledamo širšo sliko; če spremljamo zrak, vode, tla, rastline, živali, padavine, izhlapevanje in radioaktivnost, pa dobimo celovitejše razumevanje prostora in možnost pravočasnega ukrepanja.
Posebej pomembno vlogo imajo vode. Pri sanaciji ugrezninskega območja voda ni samo naravni element, ampak eden ključnih pokazateljev obnašanja prostora. Rezultati monitoringa kažejo, da ima območje sanacije največji vpliv prav na vode, ki se zbirajo na samem območju, vendar se te ne iztekajo neposredno v okolje, temveč se po zaprtem sistemu vračajo v Termoelektrarno Šoštanj v ponovno uporabo. Gre za nadzorovan sistem, v katerem se vode zbirajo in usmerjajo, njihova kakovost pa se preverja. Za razumevanje vodne bilance, delovanja odvodnjavanja in obnašanja vgrajenih materialov se spremljajo tudi padavine in izhlapevanje.
Monitoring ima tudi širšo prostorsko vlogo. Ker območje sanacije leži med Velenjskim in Družmirskim jezerom, spremljanje ni omejeno le na samo območje vgradnje. Voda povezuje prostor, zato je treba dogajanje na PSU razumeti tudi v povezavi z jezeri, pritoki in reko Pako.
Monitoring zato ni administrativna obveznost, ampak varovalka zaupanja. Zaupanje javnosti pri velikih posegih v prostor ne more temeljiti samo na zagotovilih investitorja ali izvajalca, temveč na podatkih, meritvah, analizah in preglednem spremljanju sprememb skozi čas.
Pri sanaciji ugrezninskega območja je to še posebej pomembno, ker prostor ni statičen. Površje se zaradi podzemnega odkopavanja spreminja, vgrajeni materiali se prilagajajo novim razmeram, spreminjajo se vodne poti, območje pa se postopoma rekultivira. Monitoring je zato nekakšen živčni sistem sanacije: meri odzive prostora in omogoča, da se projekt vodi na podlagi dejanskega stanja, ne samo na podlagi začetnih predpostavk.
Zaključek
Sanacija ugrezninskega območja z uporabo ustreznih viškov materiala iz gradnje 3. razvojne osi je primer inženirstva, ki povezuje infrastrukturo, prostor in okolje. Pri enem projektu nastaja material. Pri drugem obstaja potreba po sanaciji degradiranega prostora. Naloga inženirjev je, da oboje povežejo na strokoven, varen in zakonit način ter zagotovijo trajnostno in učinkovito rešitev.
Zato vgradnja materiala na območje sanacije ugreznin ni odlaganje, ampak načrtovan gradbeni in prostorski ukrep. Je primer, kako lahko material, ki bi bil sicer obravnavan kot višek, postane gradnik nove, stabilnejše in uporabnejše pokrajine.
Šaleška dolina je bila desetletja prostor pridobivanja energije. Je pa tudi prostor, kjer se učimo, kako odgovorno preoblikovati industrijsko krajino. In prav tu ima inženirstvo eno svojih najpomembnejših vlog: da posledice preteklosti preoblikuje v varno, nadzorovano in uporabno prihodnost.
Viri in uporabljena dokumentacija
• Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug, neuradno prečiščeno besedilo št. 2. Uradni list RS, št. 72/13 z dne 2. 9. 2013.
• Eurofins raziskave okolja Slovenija d.o.o.: Ekološki monitoring področja sanacije ugreznin (EKO-MON), Poročilo za leto 2025, DP 58/08/26, Velenje, marec 2026.
• Premogovnik Velenje d.o.o.: Sanacija področja sanacije ugreznin od leta 2021 do konca odkopavanja, rudarski projekt za izvedbo, št. projekta RP-484/2020 GJ, Velenje, december 2021.
• Odlok o ureditvenem načrtu za področje sanacije ugreznin s pepelom, žlindro in produkti razžveplanja, Uradni list Občine Šoštanj, št. 11/07.
Pripravil:
dr. Janez Rošer, univ.dipl.inž.rud. in geotehnol.