Funkcijska varnost in stanje v Sloveniji
Funkcijska varnost v osnovi govori o svobodi pred nesprejemljivim rizikom. Oziroma z drugimi besedami opisuje postopke, procese, opremo in izračune, kako vsakodnevne rizike zmanjševati na še sprejemljiv tolerančni nivo za družbo, okolje in ekonomijo.
Doseganje funkcijske varnosti zahteva integriran pristop, ki združuje delovanje na področju inženiringa in poslovodstva. Poslovna odločitev, da se podjetje ukvarja s funkcijsko varnostjo, je odločitev v smeri večje varnosti v proizvodnih objektih. Sama izvedba je zaupana strokovnjakom v proizvodnji, inženirjem, ki so dovolj usposobljeni, da priporočila standardov uveljavijo tudi v praksi.
Tipični primeri funkcijske varnosti so: zaščita pred prelitjem, kontrola virov vžiga, zaščita suhega teka črpalke, zaščita tlakov in temperatur…
Družine standardov, ki obravnavajo funkcijsko varnost, so:
- SIST EN 61508 - Funkcijska varnost električnih/elektronskih/elektronsko programirljivih varnostnih sistemov; ta standard je namenjen predvsem proizvajalcem varnostne opreme in se smatra kot bazični standard za vse električne/elektronske/elektronsko programirljive varnostne sisteme
- SIST EN 61511 - Funkcijska varnost - Sistemi z varnostnimi instrumenti za sektor procesne industrije; ta standard je aplikativen za procesno industrijo in namenjen uporabnikom: projektantom, inštalaterjem in končnim uporabnikom
Standarda v Sloveniji nista zakonsko obvezna sta pa posredno povezana preko splošnih načel varnosti, ki jih predpisuje naslednja in tudi druga zakonodaja:
- Gradbeni zakon (GZ-1) v sklopu bistvenih zahtev navaja varnost pri uporabi,
- Zakon o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (ZTZPUS-1) navaja zagotovitev varnosti, varovanje življenja in zdravja ljudi, živali, rastlin, varstvo potrošnikov in drugih uporabnikov, varstvo okolja,
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1).
S tem, ko se podjetje odloči postopati po določilih standarda, se izogne različnim interpretacijam ''dobre inženirske prakse'' ter v svoje delovno okolje vpelje pregleden, s postopki in določili predpisan nadzorovan sistem.
V Sloveniji ocenjujem, da kritično razmišljanje in zavedanje o funkcijski varnosti obstaja. Težava nastaja pri implementaciji. Premalo je usposobljenih strokovnjakov, ki bi znali pravilno svetovati uporabnikom in jim omogočiti celosten pristop. Prenizko je vrednotenje s strani investitorjev. Vse prevečkrat slišim, da je funkcijska varnost nepotreben strošek, ki povečuje investicijo in vzdrževanje. Res je, da implementacija funkcijske varnosti pomeni dodatna vlaganja, vendar v primerjavi z nesrečo kaj hitro vidimo, da so ti stroški zanemarljivi. Na trgu se pojavljajo sistemski integratorji, ki pripravljajo verifikacijska in ocenjevalna poročila na podlagi preigranih klikov, da zadostijo zahtevam varnostnega nivoja (SIL). V samem bistvu pa zgrešijo izračun za več potenc (nizek/visok nivo zahteve). Prav tako se premalo pozornosti posveča pisanju navodil za obratovanje in periodično pregledovanje skozi celotno življenjsko dobo varnostne zanke (Proof test). Se pa v zadnjem času stvari odvijajo na bolje, saj se vse več podjetji ukvarja z analizo tveganja (HAZOP) in zaznavo nevarnih stanj ter implementacijo varnostnih zank. Eden izmed argumentov je tudi zniževanje zavarovalnih premij na podlagi znižanih rizikov kot posledica vgrajene funkcijske varnosti v procesih. Opažam tudi, da se pripravljavci elaboratov eksplozijske ogroženosti in študij požarne varnosti v kritičnih segmentih opredeljujejo do funkcijske varnosti, kar povečuje težo po zahtevanih varnostnih nivojih (SIL)
Zbirna misel
Področje funkcijske varnosti je zelo kompleksno in zahteva celostno obravnavo. Čeprav sta standarda iz leta 2010 (IEC 61508) in 2016 (IEC 61511), smo na področju implementacije v Sloveniji še zelo na začetku. Na to nas opozarjajo tudi pretekli nesrečni dogodki. Ključno je izobraževanje strokovnega kadra in informiranje vseh deležnikov. Formiranje preverjenih strokovno usposobljenih oseb na področju načrtovanja, vgradnje, vzdrževanja in ocenjevanja. Podobno kot na področju proti eksplozijske zaščite bi bilo smiselno z zakonodajnega vidika oblikovati pravilnik o funkcijski varnosti, ki bi tovrstno problematiko naslavljal in jo formalno pravno tudi uredil.
Pripravil:
Boštjan Štih, univ. dipl. inž. el., Elsing d.o.o.