Evrokod nove generacije – priložnost za geotehniko?
Priprava druge generacije Evrokodov je pri koncu. Skupaj več kot 8000 strani oziroma 74 zvezkov prenovljenih standardov za projektiranje gradbenih in geotehničnih konstrukcij bo na voljo do konca marca 2026, uradno bodo objavljeni do konca septembra 2027, s čimer se začne tudi njihova veljavnost. Samo pol leta kasneje, konec marca 2028 pa se izteče veljavnost in s tem tudi možnost uporabe pravil iz prve generacije Evrokodov.
Na področju geotehnike trenutna različica Evrokoda 7 obsega dva zvezka s skupno 368 stranmi. Druga generacija razporedi vsebine v tri zvezke s skupno 582 stranmi. Primerjava geotehničnih vsebin v prvi in drugi generaciji Evrokoda je shematsko predstavljena na sliki 1.
Slika 1: Razporeditev vsebin s področja geotehničnega projektiranja v zvezkih Evrokoda prve in druge generacije
Glavne vsebinske novosti druge generacije Evrokoda 7 so: dodane vsebine s področja inženirske obravnave kamnin, veliko večji poudarek je namenjen preiskavam tal in interpretaciji ter verifikaciji lastnosti tal (tla = kamnine + zemljine), geotehnične kategorije so definirane na podlagi (a) zahtevnosti konstrukcije in (b) pogojev tal. Tretji zvezek (geotehnične konstrukcije) dodatno vključuje skupine pilotov in s piloti podprte temeljne plošče, obravnava armiranje zemljin, palična sidra, metode izboljšanja tal in metode nadzora nad nivojem podzemne vode.
Ker so se avtorji druge generacije Evrokodov veliko ukvarjali s poenotenjem konceptov, načel in terminologije med vsemi področji projektiranja, novi Evrokod 7 na prvi pogled prinaša tudi spremembe pri preverjanju mejnih stanj. Večina teh novosti pa ne spreminja že poznanih načel, temveč predstavlja zgolj drugače organizirano in strukturirano uporabo obstoječih načel in delnih faktorjev. V relativno kratkem času bomo morali novosti temeljito preučiti, in jih pravilno prenesti v domačo projektantsko prakso.
Obenem pa je nujno prekiniti z zgodovinsko pogojeno prakso, da ima lahko geotehnični načrt status elaborata. Že od leta 2008, ko je s Pravilnikom o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov stopil v veljavo obstoječi Evrokod, je taka praksa nedopustna. V Evrokodu 7, 1.3 (2) je nedvoumno zapisano: »Objekte načrtuje ustrezno usposobljeno in izkušeno osebje«. Geotehnični načrt torej ni pomožni dokument, temveč sestavni del projektne dokumentacije, ki ga mora izdelati pooblaščeni inženir. Osebno trdno zagovarjam stališče, da tudi poročilo o preiskavah tal vključno s projektno nalogo za preiskovanje tal izdela pooblaščeni inženir. Si predstavljate, da bi medicinske preiskave načrtoval in interpretiral laboratorijski tehnik? Izvedel že, vse drugo pa … Tudi o tem piše Evrokod 7 (1.3 (2)) takole: »Podatke, potrebne za projektiranje, zbira, zapisuje in interpretira ustrezno usposobljeno osebje«.
Ne le pri manjših privatnih investicijah, tudi pri velikih državnih infrastrukturnih projektih se geotehnični del projektne dokumentacije še vedno označuje z oznako »E…« (E kot elaborat). Če parafraziram eno izmed zanimivejših načel Evrokoda 7 (2.4.1 (2)): »Poznavanje pogojev tal in nadzor izvedbe sta za izpolnjevanje bistvenih zahtev običajno pomembnejša od natančnosti računskih modelov ali delnih faktorjev«, bi lahko rekel, da je za kakovostno načrtovanje (geotehničnih) konstrukcij bolj pomembno vzpostaviti sistem (zakonodajo, zbornični sistem) in kulturo izobraževanja in delovanja inženirjev pa tudi drugih deležnikov v procesu graditve, kot pa natančno upoštevanje določil tega ali onega standarda na posameznih velikih projektih. Za zasebnega investitorja predstavlja slabo pripravljen projekt brez ustreznih podatkov o tleh še bistveno večje tveganje kot za velike javne investicije. Kdo naj jih v tem pogledu zaščiti, če ne inženirji?
Dolga tradicija »geološko – geotehničnega elaborata«, ki ga pri nas lahko izdela kdor koli, je pustila globoke in trajne posledice. »GG elaborat« je geotehnično stroko zreduciral na nekaj skopih podatkov o tleh - pogosto samo na prepis iz tolmača h geološki karti ter na račun nosilnosti tal in modula reakcije tal. Če je to vse, kar se pričakuje od geotehnične stroke, se je treba vprašati: zakaj ima Evrokod 7 več sto strani? Pa to ni učbenik, temveč standard!
Da bi geotehničnemu projektiranju z uvedbo nove generacije Evrokoda dali pravo podporo, bi bilo treba prevetriti ZAID, ki to področje razdeli med PI-G in PI-RG, bolje definirati vsebine s področja geotehničnega projektiranja v Pravilniku o projektni dokumentaciji in obrazcih, uveljaviti prva dva zvezka Pravil stroke, ki jih je že pripravila IZS, in nadaljevati s pripravo še manjkajočih delov Pravil stroke. Glede na pooblastila različnim strokam PI, kot jih definira ZAID, je treba prilagoditi kompetenčne profile, predvsem pa študijske programe, da bodo tem kompetenčnim profilom ustrezali. Tudi sistem stalnega strokovnega izobraževanja pod okriljem IZS ima priložnosti za izboljšave.
Razmisliti je treba tudi o ponovni uvedbi revizij za zahtevne objekte. Gradbeništvo je namreč industrija prototipov. Vsak objekt načrtujemo samo enkrat, v neponovljivih pogojih! Prav zaradi te enkratnosti in kompleksnosti si takšna dejavnost zasluži drugo strokovno mnenje - pogled vsaj štirih oči ter razmislek vsaj dveh izkušenih glav.
Slabosti sistema in profesionalne kulture (etike) delovanja se najbolje pokažejo v izrednih okoliščinah. Ena takšnih je bila gospodarska kriza po letu 2010, druga pa vodna ujma leta 2023. Analiza priprave projektne dokumentacije za obnovo po poplavah 2023 je razgalila kar nekaj pomanjkljivosti. Kot odziv na ugotovljeno stanje je Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) 9.6.2025 na IZS naslovilo dopis, v katerem opozarja na nekatere slabosti pri delu pooblaščenih inženirjev in v njem eksplicitno izpostavlja le načrte geotehničnih ukrepov. A si res lahko privoščimo, da ne ukrenemo ničesar? Del odgovornosti in nalog je nedvomno na MNVP, kjer že leta čakata na potrditev dva zvezka Pravil stroke. Tudi kakšna druga pobuda za spremembo zakonodaje se praši na ministrstvu. Drugi del odgovornosti, denimo na področju izobraževanja, podeljevanja pooblastil mladim inženirjem, zagotavljanju kakovosti odgovornega projektiranja pa nosimo mi, inženirji.
Vzemimo vse navedeno kot priložnost in izziv za uveljavitev nujnih sprememb. Uvajanje nove generacije Evrokoda je lahko odličen povod, da geotehniko postavimo na mesto, ki jih pripada – tako v inženirski praksi kot v zakonodaji in izobraževanju.
Pa še predlog za prvi majhen korak: Začnimo s pripravami vsebinskih projektnih nalog za preiskave tal, pri čemer »1 kom ali komplet preiskav tal« ni sprejemljiva vsebina.
Pripravil: prof. dr. Janko Logar, univ. dipl. inž. grad
Nazaj