Pozdravljeni, prijavite se. eINŽENIR



INŽ.BLOG

Diskrepanca med GZ-1 in Zakonom o varnosti in zdravju pri delu!


Gradbeni zakon (GZ-1) je začel veljati v letu 2021, leta 2022 dobil manjši lepotni popravek za že sklenjene pogodbe ter leta 2023 predvsem popravke glede gradbene inšpekcije in predhodnega obdobja sistema eGraditev.

To pomeni, da je v veljavi že tri leta. Za nas, inženirje tehnologe, pa je vseeno boleče dejstvo, da v nekaterih točkah ni prinesel zadovoljivih rešitev.

In v čem je problem, se boste vprašali?

V dejstvu, da se v načrtih s področja tehnologije, če se za projekt sploh izdelajo, ne upošteva osnovnih zahtev za varno delo, ki izhajajo iz področja varnosti in zdravja pri delu (v nadaljevanju VZD).

V RS imamo na področju gradbene zakonodaje sprejet krovni zakon, ki pa v nekaterih delih ne (pre)pozna zakonodaje, ki velja na področju VZD, kjer je osnova Zakon o varnosti in zdravju pri delu!

Gradbeni zakon namreč nalaga, da morajo objekti izpolnjevati bistvene zahteve glede na namen, vrsto, velikost, zmogljivost, predvidene vplive in druge značilnosti objekta ter izpolnjevati tudi druge zahteve. Pod bistvene zahteve razumeva osem osnovnih zahtev:

1. mehanska odpornost in stabilnost,

2. varnost pred požarom,

3. higienska in zdravstvena zaščita ter zaščita okolja,

4. varnost pri uporabi,

5. zaščita pred hrupom,

6. varčevanje z energijo in ohranjanje toplote,

7. univerzalna graditev in raba objektov,

8. trajnostna raba naravnih virov.

Če se osredotočimo na varnost pri uporabi, nas zakonodajalec opozarja in nam nalaga, da še posebej skrbimo:

  • na zdrse, spotikanje, padce, utopitve, trčenje, padce predmetov, opekline, električne udare, udare strele, eksplozije, vlome in druge nesreče ali poškodbe,
  • da je hoja, zdrs, spotik zaradi nestabilnih ali nepričakovano spreminjajočih se tal, nevarnih ovir ali neravnin preprečen,
  • na zasteklitve, zaščitene pred trkom ali izdelane tako, da ob razbitju niso nevarne, da so označitve na komunikacijskih poteh,
  • fasade in stekleni elementi morajo biti varno pritrjeni. Strehe morajo biti varne pred zdrsi snega in leda,
  • da se vroči deli objekta po potrebi zavarujejo pred dotiki,
  • da so objekti varni pred električnim udarom, čezmernim elektromagnetnim vplivom, vžigom možne eksplozivne atmosfere, čezmernim segrevanjem inštalacijskih elementov in elektroenergetskih sistemov, električnimi kratkimi stiki in preskoki, pod in prenapetostnimi vplivi ter drugimi nevarnostmi,
  • da morajo biti objekti opremljeni s sistemom zaščite pred strelo.

Zadnje določilo je tudi v nasprotju z veljavnimi predpisi s področja elektrotehnike, saj Pravilnik o zaščiti stavb pred delovanjem strele in TSG N003: 2021 kategorizirata objekte, za katere je potreben sistem zaščite pred strelo!

Torej je do sem vse jasno in razumljivo, zaplete pa se ob pregledu Pravilnika o projektni in drugi dokumentacije ter obrazcih pri graditvi objektov. Zakonodajalec prepozna 11 vrst načrtov.

Načrti iz 13. člena tega pravilnika so izdelani iz naslednjih strokovnih področij in so označeni na naslednji način:

  • načrti s področja arhitekture, z oznako 1,
  • načrti s področja gradbeništva, z oznako 2,
  • načrti s področja elektrotehnike, z oznako 3,
  • načrti s področja strojništva z oznako 4,
  • načrti s področja tehnologije, z oznako 5,
  • načrti s področja požarne varnosti, z oznako 6,
  • načrti s področja geotehnologije in rudarstva, z oznako 7,
  • načrti s področja geodezije, z oznako 8,
  • načrti s področja prometnega inženirstva, z oznako 9, in
  • načrti s področja krajinske arhitekture, z oznako 10,
  • drugi načrti v skladu s predpisi, z oznako 11.

Za področje VPD se torej smiselno lahko uporablja načrte s področja tehnologije z oznako 5. Področje tehnologije je lahko izredno zahtevno in pomembno ter v določenem projektu povsem prevladuje tako po obsegu kot po finančnem deležu!

V praksi sem že doživel, da me je investitor vprašal, zakaj zahtevam načrt tehnologije, ko pa se bo v objektu vendar izdelovalo produkte na napravah, ki so jih kupili v eni izmed zahodnih držav in da tam že vedo, kako je treba narediti stroj! Verjetno res, vedo pa tudi to, da je treba objekt prilagoditi napravam, varni uporabi in uporabniku. To je brez načrta s področja tehnologije in tudi načrta s področja varnosti in zdravja pri delu nemogoče. Slednega pri nas nihče ne zahteva in le še redki od nas se spominjamo Elaboratov varstva pri delu, ki so bili nekdaj del projektne dokumentacije.

Zaradi tega je načrtovanje določil VPD običajno prepuščeno vodji projektiranja in projektantom posameznih strok, ki le-to v svojih projektih upoštevajo ali pa tudi ne. Pri tem je prioriteta vsakega projektanta njegovo lastno področje, področje varnosti in zdravja pri delu pa upošteva le toliko, kot ga pozna oz. mu to narekujejo predpisi in smernice z njegovega strokovnega področja.

To je samo eden izmed prepoznanih vzorcev neujemanja med obema zakonoma, obstajajo pa še določene neusklajenosti z Uredbo o varnosti in zdravju pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih, ki jih opišem kdaj drugič!

Pripravil: Janez Balantič, mag. okolj. ved.

Pripis: Da ne bo naša pot skozi življenje taka, kot na spodnji sliki:

Ne levo in ne desno z vso hitrostjo naprej na polnem kamionu plinskih jeklenk!

    Foto: Janez Balantič, 2019

    Nazaj