BIM BAM BUM II
Že pred leti sem si za prispevek na temo BIM modeliranja od stanovskega kolega izposodil ta nekoliko sarkastičen izraz BIM BAM BUM. Šlo je za prispevek v okviru dneva inženirjev, v Cankarjevem domu, 4. marca 2020. Datuma si nisem zapomnil toliko zaradi dogodka samega, ampak bolj zato, ker je bil prav tistega dne potrjen prvi primer COVID 19 v Sloveniji. Rdeča nit tistega dneva inženirjev je bilo integralno projektiranje in informacijsko modeliranje gradenj. Definicija takšnega načina projektiranja je takrat bila ustvarjanje transparentnosti pri gradnji objektov z vidika financ, časa in vzdrževanja. Predvidevam, da je še danes takšna. Tudi na sekcijskih predavanjih smo v okviru MSS s kolegi pripravili prispevek na temo BIM modeliranja, seveda s področja strojnih inštalacij in opreme. Poudarek je bil predvsem na predstavitvi nekaterih dotakratnih izkušenj s področja BIM modeliranja stavb. V našem projektivnem biroju smo imeli takrat že kar nekaj izkušenj z izdelavo načrtov z orodji za modeliranje strojnih inštalacij in naprav, sicer pretežno za inženirske objekte, kot so npr. energetski objekti, kjer je gostota inštalacij na površino velika. Bistvena prednost modeliranja oziroma 3D risb proti 2D risbam se je za nas kazala predvsem v boljši vizualizaciji in preglednosti inštalacij v procesu umeščanja le-teh v prostor ter manjši odvisnosti pri izdelavi ustreznih prerezov in pogledov v prostoru v primeru modifikacije že načrtovanih inštalacij in naprav. Interno smo tudi, sicer v omejenem obsegu, uporabili informacije gradnikov za potrebe izdelave hidravličnih izračunov, popisnih postavk ali pa za potrebe energetskega modeliranja. Ostali atributi oziroma dimenzije izdelanih BIM modelov, kot npr. izdelava stroškovnikov, časovnic ali vzdrževalnih načrtov, niso bili v naši domeni, pa tudi naročniki niso kazali interesa za takšne potrebe.
Kako je glede BIM modeliranja pet let kasneje?
Blog se smiselno navezuje tudi z blogom objavljenim dne 25. avgusta, avtorja Mitja Lenassija, z naslovom Izgubljena strokovnost s prehodom s paus papirja na BIM, tako, da priporočam branje tudi tega.
Naj poudarim, da so navedbe glede BIM modeliranja stavb v nadaljevanju omejene izključno na izkušnje našega projektivnega biroja, kar pomeni, da so lahko izkušnje drugih birojev drugačne, beri boljše. Izkušnje so prav tako omejene ekskluzivno na izdelavo BIM modela strojnih inštalacij in naprav ter programsko opremo proizvajalca Autodesk, sicer dokaj razširjeno aplikacijo Revit.
Prva in morda bistvena sprememba je ta, da je, skladno z GZ-1, od 1. januarja 2025 izdelava projektne dokumentacije z uporabo informacijskega modeliranja gradenj BIM za določene objekte obvezna. Investitorji, ki so zavezani takšni obligaciji, nekateri v večjem, drugi v manjšem obsegu, sledijo tej zahtevi. Priznavam, da kot projektant nimam oziroma še nisem imel vpogleda o rabi BIM modela v času gradnje, kaj šele v času življenjske dobe stavbe, vsekakor pa širok obseg BIM modela pomeni znatno povečan obseg del projektanta v primerjavi s klasičnim projektiranjem z izdelavo 2D risb, pa tudi v primerjavi z obsegom BIM modela, ki zadošča projektantu za potrebe izdelave projektne dokumentacije. V smislu definicije obsega del v nadaljevanju navajam nekaj bistvenih sklopov izdelave BIM modela strojnih inštalacij in naprav, posledično verjetno tudi električnih inštalacij, ki bi jih IZS lahko upoštevala pri oblikovanju Pravil stroke za ta del (Priročnik za BIM modeliranje).
Izdelava BIM modela strojnih inštalacij in naprav v fazah izdelave projektne dokumentacije pred PZI dokumentacijo, razen modela arhitekture, ki služi predvsem za lažjo vizualizacijo stavbe, ni smiselna. V teh fazah projektne dokumentacije (IDR, IDZ, IDP, DPP, DGD...) se predvsem iščejo primerne variante in tehnični sistemi stavbe skladno s Projektno nalogo investitorja. Za izbrano varianto tehničnih sistemov stavbe se načrtuje okvirna prostorska umestitev ter okvirna rezervacija vertikalnih in horizontalnih inštalacijskih ravnin. Usklajevanje med PA, PI in ostalimi strokovnjaki ter investitorjem mora potekati dinamično, pretežno z usklajevanjem in potrjevanjem parcialnih grafičnih prikazov in tekstualnih opisov, vse do izdelave končne verzije takšne dokumentacije, namenjene tudi potrjevanju s strani investitorja. BIM modeliranje inštalacij in naprav bi takšen način usklajevanja bistveno upočasnilo. Za potrebe inicialne preverbe BIM modela s strani BIM strokovnjakov je smiselno ali v zaključni fazi izdelave IDP, bolj smiselno pa v zgodnji fazi PZI, izdelati parcialni BIM model (npr. delovna verzija inštalacij in naprav v kotlovnici oziroma strojnici).
LOD - Level of development - stopnja razvitosti modela
V povezavi z navedbami v predhodnem sklopu tudi LOD stopnje za BIM model inštalacij in naprav niso smiselne. Poleg tega so gradniki inštalacij in naprav v praktično vseh razpoložljivih knjižnicah vedno samo v eni obliki, le v redkih primerih so gradniki podani v dveh LOD stopnjah razvitosti modela, pa še to izključno za namen zmanjševanja obremenitve strojne opreme med obdelovanjem modela. Tudi opremljenost gradnikov z informacijami v razpoložljivih knjižnicah je vedno podana samo v enem obsegu, razen če se informacije dodajajo ročno. Pri tem pa seveda nikakor ni za enačiti stopnje razvitosti modela z ustrezno opremljenostjo modela. Torej model v fazi PZI dokumentacije mora imeti prikazane vse elemente inštalacij in naprav ter mora zagotavljati funkcionalnost in izvedljivost le-teh. Stopnja razvitosti modela je za slednje popolnoma nepomembna.
Knjižnice gradnikov
Ponudniki programske opreme za izdelavo BIM modelov ter neodvisni avtorji gradnikov ponujajo številne knjižnice generičnih gradnikov, po drugi strani ponujajo proizvajalci strojnih inštalacij in naprav realne gradnike iz njihovih proizvodnih programov. V obeh primerih so gradniki v veliki meri opremljeni z bistvenimi informacijami (tehnične specifikacije, dimenzije, material ipd.). Dilema glede načrtovanja z generičnimi ali realnimi referenčnimi elementi strojnih inštalacij in naprav je splošna in ni omejena samo na BIM modeliranje, je pa morda pri slednjem še toliko izrazitejša. Pri načrtovanju naprav (toplotne črpalke, prezračevalne naprave, tehnološke naprave ipd.) se zdi načrtovanje v fazi izdelave PZI dokumentacije, predvsem v smislu risanja oziroma modeliranja ter umeščanja v prostor, z generičnimi gradniki skoraj nemogoče. Kadar je to dopustno in za investitorja sprejemljivo, je smiselno za takšno specifično opremo izdelati neke vrste parcialno razpisno dokumentacijo (projekt za razpis ipd.) in šele na osnovi izbrane opreme izdelati PZI dokumentacijo oziroma BIM model. Postopek sicer lahko v tej fazi zahteva nekaj več časa, ampak se na ta način sama izdelava PZI dokumentacije bistveno pospeši. Če za investitorja takšen način ni dopusten ali sprejemljiv (omejitve ZJN), ima lahko uporabljen referenčni proizvod določeno konkurenčno prednost, ki jo je praktično nemogoče izničiti. Ponudniki opreme bi namreč poleg preverbe ustreznosti tehničnih specifikacij morali preveriti še vsaj izvedljivost umeščanja opreme v prostor in medsebojni vpliv naprave na inštalacije, za kar pa ponudniki pogosto niso usposobljeni ali pa ne razpolagajo z ustreznim orodjem in informacijami, ob upoštevanju še vseh časovnih omejitev v procesu priprave ponudbe oziroma gradnje na splošno. Popolnoma identična situacija se pojavi tudi v primeru načrtovanja z generičnimi gradniki s to razliko, da celo obstaja možnost, da noben realni proizvod ne ustreza zahtevanim lastnostim generičnega gradnika, kar pa lahko predstavlja težavo za projektanta v smislu potrebe po preprojektiranju.
Prikaz modela
Če je namen izdelave BIM modela tudi izvajanje in spremljanjem gradnje skladno z izvedenim modelom, se smatra, da so vsi udeleženci pri gradnji usposobljeni za delo z BIM modelom, vključno z branjem informacij gradnikov in odčitavanjem podatkov BIM modela (izmere, elevacije, ipd.). Zaradi tega se postavlja vprašanje smiselnosti izdelave 2D risb na osnovi BIM modela, tudi zaradi omejene preglednosti takšnih risb v primeru manjših dimenzij inštalacij in opreme.
Lastnosti gradnikov – atributi
Posebno poglavje BIM modeliranja je vsekakor opremljanje modela z informacijami. Pravzaprav bi ta sklop zahteval posebno pozornost in bo v tem prispevku samo delno izpostavljen. Na tem mestu naj omenim, da je že pri povprečni stanovanjski stavbi število gradnikov strojnih inštalacij in naprav pogosto večje kot vseh ostalih gradnikov skupaj (arhitektura, gradbene konstrukcije, električne inštalacije in naprave), kaj šele pri stavbah, kjer so potrebni obsežnejši tehnični sistemi stavb (centralno prezračevanje, sprinkler sistem ipd.). Kot že navedeno v predhodnih sklopih, obstajajo knjižnice gradnikov, ki so v veliki meri opremljeni z bistvenimi informacijami. Vsakršno modificiranje teh podatkov ali vnašanje novih zahtevanih podatkov predstavlja nesorazmerno občutno povečanje obsega dela projektanta. Dodatne težave nastajajo pri razumevanju informacij gradnikov strojnih inštalacij in naprav oziroma poznavanju inštalacij in naprav na splošno s strani BIM strokovnjakov. Pogosto te osebe niso iz stroke in nastajajo popolnoma neprimerne zahteve za klasifikacijo, poimenovanje in označevanje gradnikov strojnih inštalacij in naprav. Zaznanih je še kar nekaj težav v postopku atribuiranja gradnikov (nekompatibilnost programske opreme, neustreznost ifc datotek, ipd.), zato kot omenjeno v uvodu, ta sklop zahteva obširnejšo obravnavo.
PID BIM model
BIM model za fazo PID dokumentacije naj bi bil najvišje stopnje razvitosti, opremljen tudi z informacijami za potrebe vzdrževanja in upravljanja inštalacij in naprav. Že sama izdelava grafičnega dela BIM modela izvedenega stanja lahko v primeru obsežnejših sprememb predstavlja zelo velik obseg del za projektanta, pri čemer je kar nekaj nejasnosti, kaj so v procesu izdelave PID BIM modela naloge in obveznosti izvajalca. Na primer, da so bile te obveznosti pri klasičnem projektiranju vnos, prikaz in opis vseh sprememb v PZI dokumentaciji, kako se te obveznosti aplicirajo v BIM modelu? Ali je torej obveznost izvajalca, da v BIM model vnaša vse spremembe v fazi izvedbe?
Zagotavljanje dokumentacije za potrebe predaje DZO, vključno z navodili za vzdrževanje in upravljanje vgrajenih strojnih inštalacij in naprav, je v domeni izvajalca. Torej je tudi morebitno opremljanje PID BIM modela s takšnimi informacijami v obsegu izvajalca? Skladno z gradbeno zakonodajo, predvidevam, da bi moralo biti tako, sem pa nekoliko skeptičen, da je to izvedljivo in da se vse to pričakuje od projektanta. Torej še enkrat več znatno povečan obseg del za projektanta.
Splošne ugotovitve v zvezi z BIM modeliranjem so pravzaprav te, da se je obseg del za projektante, še posebej projektante s področja strojništva, znatno povečal. Tisti, ki projektiramo z BIM orodji, poznamo prednosti takšnega načina projektiranja in jih za svoje namene tudi uporabljamo. Vsaj meni še niso popolnoma jasne prednosti investitorja, ampak vsaj v teoriji so identificirane.
Ne vem, kako se bo zadeva razvijala v prihodnje, trenutno pa si ne znam predstavljati, da bodo projektanti lahko zagotavljali ustrezno kakovost projektiranja v takšnem obsegu del, v obstoječih časovnih in seveda posledično finančnih okvirih.
Saša Rodošek, univ. dipl. inž. str.
Nazaj