Ali je načrtovanje objektov odpornih na podnebne spremembe odgovornost pooblaščenih inženirjev?
Slovenski inženirski dan, 4. marca 2025, je bil letos posvečen pomembni temi razogljičenja grajenega okolja in ukrepom, ki jih lahko tekom gradnje sprejmemo za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Malo manj pa smo govorili o drugi plati boja proti podnebnim spremembam, ki je za Slovenijo še kako pomembna – prilagajanju na podnebne spremembe.
Zakaj je za nas to izredno pomembno? Ker ima Slovenija po podatkih EEA že zdaj daleč največjo škodo zaradi naravnih nesreč na prebivalca (v obdobju 1980-2023), pa tudi največjo škodo na km2 ozemlja. Po nominalni skupni škodi v območju EU smo trenutno na 9. mestu, pa smo majhna država. Več kot očitno je torej, da naš obstoječ način gradnje ni prilagojen na ekstremne vremenske razmere in tako ob večjih naravnih nesrečah utrpimo nesorazmerno veliko ekonomsko škodo.
Podnebne spremembe bodo ob nadaljnjem segrevanju ozračja škodljive vplive naravnih nesreč po predvidevanju strokovnjakov še povečale. Povprečne temperature bodo po podatkih Agencije RS za okolje ob koncu stoletja lahko za 3 do 5 °C višje kot jih imamo danes. Visokovodni pretoki rek in hudournikov bodo po modelnih izračunih ARSO po pesimističnem scenariju lahko za kar 15 % do 40 % večji od današnjih, kar pomeni, da bodo poplave v prihodnosti še obsežnejše. Tudi intenzivne padavine se bodo povečevale, in sicer se lahko po nekateri ocenah intenzivnost nalivov poveča med 7 in 22 % ali celo več. Ali bodo objekti in infrastruktura zdržali, če jih sedaj projektiramo na pretekle podnebne podatke in pretekle poplavne kote?
 |
 |
| Slika 1: Poplavljene hiše. | Slika 2: V poplavah podrt most. |
Ali se zavedamo nujnosti prilagajanja na podnebne spremembe?
Povečevanje odpornosti grajenega okolja na podnebne spremembe je torej strateški korak, ki je nujen za zmanjševanje škode v prihodnosti. Evropska Unija tako za vse projekte, sofinancirane iz sredstev EU skladov, zahteva preverjanje odpornosti objektov in infrastrukture na prihodnje podnebne spremembe. Tudi pri obnovi občinske infrastrukture, poškodovane v poplavah v Sloveniji avgusta 2023, se sedaj zahteva, da se izkaže, da ne bo ponovno prišlo do poškodb zaradi istega vzroka, zato se pri načrtovanju obnove teh objektov in infrastrukture mora upoštevati vpliv podnebnih sprememb. Toda takšnih projektov je razmeroma malo.
Za vse ostale objekte, ki se gradijo v Sloveniji, in ti predstavljajo večino novih objektov, pa se prilagajanje na podnebne spremembe večinoma ne zahteva in posledično tudi ne upošteva pri načrtovanju. Zakonodaja tega ne predpisuje, kar pomeni, da je prilagajanje prepuščeno zavedanju investitorja in načrtovalcev, ki pa s problematiko niso vedno seznanjeni.
To pa posledično pomeni, da še vedno gradimo objekte, ki jih lahko malo večji vremenski ekstrem – takšen, kakor smo ga doživeli pri nas in okoli nas – izredno poškoduje ali popolnoma uniči.
Kdo je odgovoren za prilagajanje na podnebne spremembe?
Trenutno prilagajanje objektov in infrastrukture v Sloveniji ni zakonsko predpisano ali kako drugače urejeno v zakonodaji, čeprav se problematike zavedamo in nanjo opozarjajo tudi številni ugledni strokovnjaki, kot je npr. dr. Lučka Kajfež Bogataj.
Dolgoročno prilagajanje na podnebne spremembe najbolj koristi investitorju in državi, saj se s prilagoditvijo objektov zmanjša škoda ob naravnih nesrečah. Z vidika države se s tem zmanjšajo stroški obnove uničene infrastrukture in državnih pomoči v primeru naravnih nesreč. Z vidika podjetništva pa je poleg manjše škode na samih objektih izrednega pomena tudi to, da podjetja lahko po dogodku poslujejo z manjšo ali minimalno prekinitvijo. To pa lahko pomeni marsikaj: prepreči se izg
uba ključnih kupcev, pogodb, podjetja lahko izpolnijo pogodbene obveznosti, ne potrebujejo državnih pomoči… Skratka, prilagajanje bi moralo biti prioriteta že z vidika zmanjševanja tveganj.
Po drugi strani pa investitor morda problematike ne pozna in je ne more poznati ter jo tudi v fazi načrtovanja njegovega objekta ne zazna dovolj, oziroma ne ve, kako se je pravilno lotiti. Prilagajanje na podnebne spremembe na področju grajenega okolja je predvsem področje inženirske stroke: prilagoditve višine temeljev, protipoplavnih zaščit, načrtovanje odvodnje padavinske vode s streh in utrjenih površin, toplotne izolacije objekta, hlajenje objekta, zaščita streh pred izrednim vetrom, zaščita hladilnih naprav pred točo, samega načrtovanja le-tega.
Bi torej za prilagajanje moral biti odgovoren in zadolžen investitor ali pooblaščeni inženir, načrtovalec ali država s svojimi predpisi?
Pobude IZS na področju prilagajanja na podnebne spremembe
Na Slovenskem inženirskem dnevu, 4. marca 2025, je nujnost prilagajanja objektov na podnebne spremembe v uvodnem govoru poudaril tudi mag. Bojan Kumer, minister za okolje podnebje in energijo. V zvezi s tem je Minister izpostavil nujnost jasnih in dolgoročnih usmeritev za prilagajanje ter se zahvalil IZS za pobudo v zvezi s pripravo smernic za gradnjo podnebno odpornih objektov ter spodbudil, da z dejavnostmi na tem področju nadaljujemo.
Na IZS smo namreč že v letu 2023 pripravili Splošni del Smernic za projektiranje objektov, odpornih na podnebne spremembe, ki so namenjene oceni ranljivosti in tveganja objektov zaradi podnebnih sprememb. Želja IZS je, da upoštevanje podnebnih sprememb pri načrtovanju objektov ne bi bil več nadstandard za posamezne objekte, temveč bi bile vsem projektantom na voljo jasne usmeritve in navodila za načrtovanje objektov, prilagojenih na podnebne spremembe.
S tem namenom smo podali pobudo za izdelavo podrobnejših usmeritev za projektiranje objektov, odpornih na podnebne spremembe, ki bodo nadgradile splošne smernice. Takšne usmeritve bodo določale enotne in strokovne usmeritve za vključevanje prilagajanja na podnebne spremembe na različnih področjih projektiranja. Obenem je želja IZS tudi to, da bi usmeritve združile znanje meteorološke stroke na področju predvidenih podnebnih sprememb v Sloveniji ter ga podale v obliki, ki bo enostavna za uporabo za različna področja načrtovanja, od načrtovanja toplotne izolacije in hladilnih sistemov, odpornosti konstrukcije na veter in drugih področij.
Seveda bo prilagajanje na podnebne spremembe vključevalo vse objekte le v primeru, da postane zakonsko obvezno. Glede na to, da ob vedno pogostejših naravnih nesrečah verjetno niti država niti zavarovalnice ne bodo mogle kriti vedno večje škode, je dobro, da razmišljamo tudi v tej smeri.
Na koncu bi izpostavili še velik pomen izobraževanja in ozaveščanja na področju podnebnih sprememb. To je namreč ključno za to, da se pomena prilagajanja na podnebne spremembe zavedajo tudi investitorji in načrtovalci prostora ter se zavedajo svoje odgovornosti, še posebej pri načrtovanju novih poselitev na že ogroženih območjih ali v njihovi bližini.
Pripravila:
Alenka Markun, univ.dipl.kem.
dr. Bojan Pahor, univ.dipl.inž.kem.tehnol.