Visoka udeležba na strokovnem posvetu Smo v Sloveniji pripravljeni na potres? nakazuje na potrebo po ukrepanju
Visoka udeležba na strokovnem posvetu Smo v Sloveniji pripravljeni na potres? nakazuje na potrebo po ukrepanju
Slovenija leži na potresnem območju, kako nas bodo izkušnje pripeljale do rešitev
Sporočilo za javnost
12. maj – Slovensko društvo za potresno inženirstvo (SDPI), Gradbeni inštitut Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij (ZRMK) in Inženirska zbornica Slovenije (IZS) so na strokovnem posvetu Smo v Sloveniji pripravljeni na potres? sprejeli 430 inženirjev, arhitektov in raziskovalcev. Osrednji cilj strokovnega posveta je bila določitev tehničnih izhodišč in usmeritev ter nadaljnjih korakov po sprejemu Resolucije o krepitvi potresne varnosti v Sloveniji, za katero upajo, da bo v Državnem zboru Republike Slovenije sprejeta čim prej, kot je to mogoče, saj je nujna za nadaljnjo ureditev problematike potresne neodpornosti velikega dela grajenega okolja v Sloveniji in posledično preprečitev večjega števila človeških žrtev in enormne gospodarske škode. Zadnji predlog resolucije o krepitvi potresne varnosti z naslovom »Prehitimo potres v Sloveniji«, ki je trenutno v postopku medresorske obravnave, je bil predstavljen s strani predstavnice Ministrstva za naravne vire in prostor. Mednarodno uveljavljeni govorci iz Slovenije, Hrvaške in Italije so podali svoje znanje in izkušnje s področja zagotavljanja potresne varnosti, ob tem pa poudarili tudi pomen in stanje inženirske stroke pri pripravljenosti na potres. Predsednik Inženirske zbornice Slovenije mag. Črtomir Remec je v nagovoru dejal: »Strateški resoluciji mora slediti Nacionalni program, s katerim bodo zagotovljena finančna sredstva za izvedbo.« Predsednik Slovenskega društva za potresno inženirstvo prof. dr. Roko Žarnić pa je predlagal, da se sprejme kratek zakon o protipotresni prenovi stavb, za katerega izvajanje se pooblasti ARSO.
Nagovori mednarodno uveljavljenih strokovnjakov, okrogla miza v sklepnem delu posveta
Strokovni posvet je izpostavil našo ranljivost in potrebo po takojšnjem ukrepanju. Udeležence so nagovorili govorci iz Slovenskega društva za potresno inženirstvo (SDPI), Inženirske zbornice Slovenije (IZS), Ministrstva za naravne vire in prostor (MNVP), Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO MOPE), Inštituta za vodarstvo (IV), Gradbene fakultete Univerze v Zagrebu (GF UNIZG), Gradbenega inštituta Zavod za raizskavo materiala in konstrukcij (GI ZRMK), Fakultete za arhitekturo Univerze v Zagrebu (AF UNIZG) in Stanovanjskega sklada Republike Slovenije (SSRS): Andrej Pogačnik (IZS), Marta Skubic (MNVP), dr. Barbara Šket Motnikar (ARSO MOPE), mag. Marjana Lutman, izr. prof. dr. Josip Atalić (GF UNIZG), prof. ing. Andrea Prota, prof. dr. Josip Galić (AF UNIZG), mag. Anton Štampfl (GI ZRMK), Igor Janežič (GI ZRMK), dr. Blaž Dolinšek (GI ZRMK), dr. Samo Gostič (GI ZRMK) in doc. dr. Primož Banovec (IV). Dogodek je povezoval mag. Miha Tomšič (GI ZRMK). Govorci so predstavili vlogo inženirske stroke pri pripravljenosti na potres, stanje potresne ogroženosti stavb v Sloveniji ter razpravljali o izkušnjah in izzivih pri potresni obnovi prizadetih območij, kot je Posočje. Okrogla miza je tekla o izzivih in priložnostih pri vzpostavljanju preventivnih ukrepov za povečanje potresne odpornosti objektov v Sloveniji. Sledili sta ji razprava in sprejem sklepnih ugotovitev posveta. Visoka udeležba strokovnjakov in odločevalcev nakazuje na aktualnost problematike, na nujnost sprejema resolucije o krepitvi potresne odpornosti ter pripravljenost panoge na sodelovanje in izmenjavo znanj.
Slovenija leži na potresnem območju, zato so močnejši potresi pričakovan pojav. Učinkovita obramba pred posledicami potresov je ustrezna protipotresna gradnja, čemur se pri novogradnjah posveča precej pozornosti, pri gradnji v preteklosti pa temu ni bilo tako, saj ustreznih predpisov, znanj in pa sredstev za to v nekaterih preteklih obdobjih ni bilo. Kljub temu je ozaveščenost javnosti o potresni ranljivosti stavb in infrastrukture pomanjkljivo, sistemskih ukrepov države, ki bi uredila problematiko potresne neodpornosti velikega dela obstoječega stavbnega fonda pa kljub dolgoletnemu opozarjanju stroke, da je to nujno potrebno urediti, še vedno ni. Zato je zelo pomembno, da se resolucija »Prehitimo potres v Sloveniji« sprejme v najkrajšem možnem času, saj so v primeru močnejšega potresa ogrožena številna življenja, ob tem pa se pričakuje tudi gospodarska škoda nepredstavljivih razsežnosti. Dlje, ko se odlaša s sprejemom te resolucije, posledično pa tudi z resnim ukrepanjem, večja je verjetnost, da bo to ukrepanje prepozno.
Foto: Milan Marčič
Nazaj