Osnutek Podnebnega zakona – javna obravnava
Pred nekaj dnevi je v javno obravnavo prišel osnutek Podnebnega zakona (PZ). Predstavitev osnutka PZ sem imel priložnost poslušati na seji strateškega sveta pri GZS v petek 10. novembra.
Z njim naj bi Slovenija do leta 2050 dosegla razogljičenje, podnebno nevtralnost in odpornost sistemov v Sloveniji na podnebne spremembe. Zastavljeni cilji PZ so usmerjeni k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov (TGP) in prilagajanju podnebnim spremembam, kar odraža zaveze Slovenije v mednarodnih okvirih, zlasti v okviru Pariškega podnebnega sporazuma. Trenutno je izdelana Dolgoročna podnebna strategija Slovenije do leta 2050, podnebni zakon pa jo natančneje definira. Dolgoročna podnebna strategija Slovenije naj bi opredelila cilje podnebne politike in možne ukrepe za njihovo doseganje, pregledana in posodobljena pa bi bila vsakih 10 let. Kot akcijsko – strateški dokument za 10-letno obdobje je tako kot sedaj predviden Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), katerega izvajanje naj bi se pregledovalo na dve leti. Kot novost PZ določa vsebino Strategije prilagajanja podnebnim spremembam, ki je temeljni dolgoročni dokument za pripravo politik in ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam in mora zajemati obdobje najmanj 30 let. Strategija prilagajanja bo izdelana in sprejeta v 12. mesecih po uveljavitvi zakona. Posebnost PZ je tudi, da bi naj akcijske načrte prilagajanja podnebnim spremembam pripravile regionalne razvojne agencije, ki bi pri njegovi pripravi upoštevale regionalne posebnosti.
(vir: samo1planet.si)
(vir: reporter.si)
Predvidena je priprava socialnega načrta za podnebje, ki bo obravnaval vpliv zakonskih ukrepov na ranljiva mikro-podjetja in ranljive uporabnike prevoza, s ciljem zagotavljanja cenovno dostopnega ogrevanja, hlajenja in mobilnosti. Ekosklad bo razpolagal s sredstvi v obliki subvencij in tudi nepovratnih sredstev, ki bodo namenjena (so)financiranju projektov, ki bodo prispevali k ciljem nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. V osnutku zakona je predlagan tudi dan za podnebje, ki bi bil vsako leto tretji četrtek v septembru. Na ta dan bi se DZ posvetil obravnavi podnebnih vprašanj, izvajali bi se izobraževalni in promocijski dogodki, tematika podnebnih sprememb pa bi bila poudarjena tudi v vzgojno-izobraževalnih in visokošolskih zavodih.
Največ razprave je bilo okoli sestave podnebnega sveta, ki bi ga naj skladno s predlogom PZ ustanovila Vlada. Podnebni svet naj bi predstavljal neodvisno znanstveno posvetovalno telo za podnebne politike v katerem bi naj bilo devet strokovnjakov, od tega štirje iz javnih univerz, trije iz Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dva predstavnika pa iz nevladnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu. Naloge podnebnega sveta bi bile predvsem svetovanje v obliki strokovnih mnenj in priporočil o obstoječih in predlaganih ukrepih podnebnih politik ter o njihovi skladnosti z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in predpisi EU s področja podnebnih sprememb. Poleg tega pa še spremljanje dolgoročne podnebne strategije, NEPN in drugih strategij ter akcijskih načrtov, povezanih s prilagajanjem podnebnim spremembam, dajanje predlogov in mnenj v zvezi z ukrepi glede podnebnih sprememb ter priprava letnega poročila o svojem delu. Po mnenju večine prisotnih na seji, je predlagana sestava podnebnega sveta neustrezna. Ključna pomanjkljivost pri sestavi podnebnega sveta je namreč ta, da vanj niso vključeni strokovnjaki iz gospodarstva, ki naštete naloge podnebnega sveta pravzaprav najbolj razumejo, saj se z njimi, za razliko od predvidenih članov sveta, dejansko profesionalno ukvarjajo.
(vir: ekodeležela.si)
Eden od pomembnih vidikov PZ je tudi povečanje odpornosti sistemov v Sloveniji na vplive podnebnih sprememb, kar kaže na prepoznavanje potrebe po prilagajanju obstoječih infrastrukturnih, gospodarskih in družbenih sistemov na spremenjene podnebne pogoje ter zmanjšanje ranljivosti pred morebitnimi negativnimi vplivi podnebnih sprememb. Osnutek zakona v fazi priprave novih projektov predvideva izvedbo presoje vplivov na podnebje, s katero bo treba dokazati, da je želeni cilj mogoče doseči brez negativnih vplivov ali z bistveno manj negativnimi vplivi na podnebje z drugim projektom ali drugačno zasnovo projekta. Osnutek PZ predvideva, da je/bo takšno presojo potrebno izvajati le za projekte, ki so/bodo (so)financirani iz javnih sredstev. Trenutno obstoječa EU zakonodaja namreč že tako ali tako zahteva presojo vplivov na podnebje za projekte, ki so sofinancirani iz sredstev Evropskih skladov. Pri tem se pojavlja vprašanje zakaj takšna presoja ni predvidena tudi za vse druge nove projekte, saj so prav tako ogroženi zaradi posledic podnebnih sprememb in/ali povzročajo emisije toplogrednih plinov, ki negativno vplivajo na cilje blaženja podnebnih sprememb? Če namreč resnično želimo doseči cilje podnebnih zavez in zagotoviti, da bo naša družba v prihodnje prilagojena na predvidene spremembe podnebja, moramo razširiti krog na vse projekte, za katere je potreben razmislek o vplivu na podnebje.
Osnutek PZ ne opredeljuje natančneje načina priprave projekta presoje vplivov na podnebje, je pa mogoče ugotoviti, da je v pretežni meri vsebina že v veliki meri določena v Zakonu o varstvu okolja za posege, za katere je zaradi njihovega možnega negativnega vpliva na okolje treba pripraviti presojo vplivov na okolje. Kolikor je bilo razumeti predstavnike ministrstva, bodo zagotovili, da do podvajanja vsebin ne bo prišlo, bo pa seveda vseeno za pripravo projektov vplivov na podnebje treba definirati določene nove vsebine in nova merila po katerih bi/bodo projekti sploh presojani. Zanimivo je, da je trenutno v Sloveniji le približno 0,5 % vseh izdanih gradbenih dovoljenj takih, ki zahtevajo presojo vplivov na okolje, kar pomeni, da 99,5 % projektov, za katere je v Sloveniji izdano gradbeno dovoljenje, z vidika njihovih vplivov na okolje sploh ni presojano.
V Matični sekciji tehnologov smo v zvezi s prilagajanjem na podnebne spremembe v preteklosti že opravili več razprav. Na tej osnovi smo se odločili za pripravo Smernic za projektiranje objektov, ki bodo prilagojeni na podnebne spremembe. Učinkovito projektiranje objektov, ki bodo odporni na spremenjene vremenske razmere bo namreč v prihodnosti ključno za zmanjšanje posledic naravnih nesreč in vremenskih vplivov. Na tem področju imamo v Sloveniji veliko dela, saj imamo po podatkih Evropske agencije za okolje zaradi naravnih nesreč najvišjo škodo na prebivalca v Evropi. O konkretni vsebini Smernic več v prihodnje.
Dr. Bojan Pahor, predsednik Matične sekcije inženirjev tehnologov, požarne varnosti, prometnega inženirstva in drugih inženirjev
Eva Markun, Marbo Okolje d.o.o.
Nazaj