Problematika samovoljnega opredeljevanja vodij projektiranja do »poseganja« v področje ostalih strok
Prevečkrat se na Inženirski zbornici Slovenije srečujemo z obvestili o kršitvah Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID), še posebej 4. člena, ki določa poklicne naloge pooblaščenih arhitektov in inženirjev. Pogosta so samovoljna odločanja vodij projektiranja in vodij nadzora o tem, kdaj in kako vključiti pooblaščene strokovnjake posameznih drugih strok. Ob tem se kršijo tudi določila 14. (naloge projektanta) in 15. člena (naloge nadzornika) Gradbenega zakona (GZ-1).
Pogost primer je neustrezna vključitev nadzornikov posameznih strok s strani vodje nadzora (v večini primerov je ta namreč iz gradbene stroke), ko ta izvaja nadzor po Gradbenem zakonu (GZ-1). Investitorji to pogosto spregledajo, saj z minimalno vključitvijo dodatnih strok dosežejo nižjo ceno storitve. Kadar pa kasneje pride do izkazanih napak gradnje zaradi slabe kakovosti storitev, je običajno že prepozno ali pa se slednjega niti ne zavedajo.
Vendar pa bi se v nadaljevanju omejil in osredotočil na primer tipične kršitve pri izdelavi projektne dokumentacije in posledic, ki iz nje izhajajo. Predstavljam konkretno situacijo:
- Vrsta posega: vzdrževalna dela (energetska prenova stavbnega ovoja, zamenjava strehe brez posega v konstrukcijo, zamenjava, prenova in dograditev strojnih naprav na strehi objekta).
- Inštalacije na strehi so starejšega datuma in skozi čas so se pojavljale spremembe glede odvodov zraka.
- Dokumentacija obstoječega stanja je pomanjkljiva in nezanesljiva, ne odraža dejanskega stanja.
Vsak odgovoren in izkušen inženir bi prepoznal, da tovrstni posegi zahtevajo vključitev različnih strok v projektno dokumentacijo, kot npr.:
- Preverbo obstoječe razpoložljive dokumentacije vseh strok (aktualnost z dejanskim stanjem).
- Preverbo nosilnosti konstrukcije za nameščanje in premeščanje strojnih naprav.
- Požarno varnostno preverjanje, npr. zaradi možnosti Ex ogroženosti na nekaterih območjih.
- Celovit pristop k rekonstrukciji zunanjega sistema zaščite pred strelo.
Vodja projektiranja (pooblaščeni arhitekt) pa se je samovoljno odločil vključiti le inženirja strojništva. Ker gre za vzdrževalna dela, ni potreben upravni postopek, zato ne obstaja samodejni mehanizem, ki bi preprečil zlorabe s strani vodje projektiranja. Glede na to, da imamo v Sloveniji dve poklicni zbornici (IZS in ZAPS), tudi ni verjetno, da bi zbornica, katere član je arhitekt, prepoznala kršitev določil ZAID in GZ-1.
Na opozorilo vodilnemu projektantu (pooblaščenemu arhitektu) je ta pojasnil, da bo inženir strojništva pripravil električno napajanje strojnih naprav, strelovodno inštalacijo pa bo sam vključil v »projekt fasad«. Dodal je še, da bo izvajalec že sam posnel stanje in vse dodatne vsebine rešil z dodatnimi deli.
Posledice takšne odločitve so očitne:
- Obstoječa dokumentacija je pomanjkljiva in dejansko stanje ni znano.
- Strojne naprave se menjajo in dodajajo, zato ni dovolj zgolj »podaljševanje kablov«.
- Zaradi vsebine odzračevanja na strehi obstaja možnost lokalne Ex ogroženosti, ki je obstoječi strelovodni sistem ne upošteva.
- Obstoječi strelovodni sistem je zastarel in ne ustreza več predpisom in sodobni praksi.
- Na strehi in fasadi se menjajo materiali in dodajajo kovinske mase.
- Celotna strojna oprema na strehi se premešča in menja, kar spreminja tudi krmiljenje (CNS).
Kaj naj investitor pričakuje med izvedbo na podlagi takšne dokumentacije?
- Kakovost in celovitost tako izdelane projektne dokumentacije iz vsebin elektrotehnike bo pomanjkljiva (manjkajo sheme, popisi so nestrokovni, materiali niso definirani …).
- Upoštevanje veljavnih predpisov je vprašljivo, saj celovita rekonstrukcija strelovodne zaščite in spremenjena namestitev strojnih naprav na strehi zahteva spoštovanje aktualnih predpisov.
- Ob začetnih delih se obstoječi strelovodni sistem trajno odstrani, demontirani material več ne bo uporaben.
- Kdo bo preveril skladnost novih strojnih naprav z obstoječo električno inštalacijo? Kdo bo preveril ustreznost obstoječih kablov za namen »podaljševanja«? Kdo bo preverjal ustreznost električnih inštalacij in nove strojne opreme iz naslova požarno varnostnih zahtev?
- Če ni izdelane PZI dokumentacije, po čem bo izvajalec izvajal dela?
- Brez načrta električnih inštalacij ni jasno, ali bo izvajalec angažiral usposobljenega izvajalca za elektroinštalacije.
- Če ni načrta za električne inštalacije, »ni potrebe« po pooblaščenem strokovnjaku s pooblastilom iz elektro stroke, ki bo izvajal nadzor nad gradnjo s področja elektro stroke.
- PID za električne inštalacije bo izdelan pomanjkljivo, ali pa sploh ne bo izdelan.
- Arhitekt kot vodja projektiranja ne pozna predpisov iz elektrotehnike, zato bodo popisi nepopolni, električne meritve morebiti ne bodo zahtevane.
- Na podlagi česa bo angažiran preglednik električnih inštalacij in sistema za zaščito pred delovanjem strele v času izvedbe gradnje? Po čem bo izvedel pregled, če ne bo izdelane kakovostne projektne dokumentacije?
- Na podlagi česa bo (če bo) izveden preizkus funkcionalnosti in pridobljeno potrdilo o brezhibnem delovanje avtomatskega javljanja požara (nove strojne naprave namreč posegajo v sistem avtomatskega javljanja požara)?
Odgovornost?
Seveda se lahko vprašamo, kdo je v tem primeru odgovoren. Zakonodajalec, ki omogoča deregulacijo? Vodja projektiranja, ki izključuje ključne stroke? Ali nadzornik, ki bo deloval na podlagi neustrezne dokumentacije? Morda bo (ironično) odgovoren le pooblaščeni inženir strojništva, ki se je uklonil svojemu naročniku (arhitektu) in nestrokovno vključil elektroinštalacijska dela?
Kaj pa naj investitor pričakuje po izvedbi?
Branje tega prispevka lahko investitorju nudi odgovor, zakaj bo kasneje preko dodatnih del plačal več, kot je pričakoval.
Pristop, ki izključuje interdisciplinarno sodelovanje, ne spodbuja kulture spoštovanja. Ta primer naj bo opomnik, kako nujno je sodelovanje strokovnjakov za dosego varnih, uspešnih in trajnostnih rešitev.
Pripravil: mag. Vinko Volčanjk, univ.dipl.inž.el., predsednik UO MSE in vodja Projektne skupine za javna naročila