Postopek Commissioning (Cx) tudi v nemškem priročniku »Recknagel«. Bo Cx dobil pomembno vlogo tudi v slovenski inženirski praksi?
Po naključju sem po petnajstih letih dobil na razpolago zadnjo izdajo priročnika »Recknagel«[1], to je priročnika, ki je bil ob začetku moje poklicne poti pred več kot štiridesetimi leti v Sloveniji z visoko gotovostjo najbolj razširjen priročnik med inženirji, delujočih na področju gretja, hlajenja in obdelave zraka. Kar je pravzaprav presenetljivo, saj je legendarni prof. dr. Peter Novak [2] svojim študentom priporočal takojšen vpis v inženirsko združenje ASHRAE, ki je članu vsako leto prinesel posodobljen izvod enega od štirih delov njihovega priročnika. Z dodatno utemeljitvijo, da mora biti inženir član tega združenja tudi zato, ker se v njem postavljajo področna pravila stroke, pri katerih sodelujejo uveljavljeni strokovnjaki celega sveta. Sam sem profesorjevo priporočilo upošteval šele leta 2005, ko sem tudi sam ugotovil, da mnogo več potrebnih strokovnih znanj in tudi časovno mnogo prej, prinašajo ASHRAE Handbooks. Kljub temu sem priročnik »Recknagel« še vedno redno nabavljal in deloma uporabljal pri inženirskem delu do izdaje 2011/2012. Ravno zato sem z zanimanjem pogledal v zadnjo izdajo priročnika »Recknagel« in bolj ali manj presenetljivo odkril, da je v njem postopek Commissioning (Cx)[3] predstavljen kot nov pristop[4] (Neuer Ansatz) na dveh mestih. Najprej v prvem poglavju z naslovom Osnove, nato še v šestem poglavju, v Energijskih zasnovah.
V prvem poglavju je v pododdelku 1.12.2-5.2, ta nosi podnaslov Postopkovni vidiki, zapisano med drugim, da so storitve prevzema tehničnih sistemov opredeljene v dveh HOAI[5] storitvenih fazah, to je LP 8 in LP 9. Prva od obeh, to je »nadziranje«, vključuje predvsem tehnični prevzem in odpravo napak in samo za posebne primere izvajanje meritev delovanja in doseganja zmogljivosti. Druga, to je LP 9, ki bi bila lahko prevedena kot »podpora objektu«, vključuje pregledovanja z namenom odkritja napak pred iztekom zastaralnih rokov za potrebe garancijskih zahtevkov napram izvajalcem ter sodelovanje pri pripravi različne dokumentacije in samo kot posebna inženirska storitev preverba porabe energije in povzročenih emisij onesnaževal ter načrtovanje in organizacija vzdrževanja. »Recknagel« tu poda pripombo, da se zaradi tehnično-obračunskih razlogov pogosto naročijo inženirske storitve samo do vključno LP 8, redko LP 9. Na tem mestu priročnik predstavi, da je v nasprotju z nemškim procesom poteka projekta, ki je dokumentiran v HOAI in ga lahko projektant posameznega sistema vidi kot zaključenega po LP 8 ali LP 9, v ameriškem, ki se imenuje Commissioning, predvideno daljše časovno obdobje, ki časovno ni natančno določeno, namenjeno za fazo obratovanja in uporabe. Neposredno primerjavo med nemškim in ameriškim postopkom priročnik prikaže na svoji sliki 1.12.2-13, pri čemer izpostavi, da je na zadnjo fazo potrebno gledati kot na spremljanje tehničnega sistema ali medsebojnega delovanja vseh tehničnih sistemov za zagotovitev določenega cilja uporabe. Kot izhaja iz predstavljene slike, je pri nemški fazi LP 10 zapis »nobene dolgoročne faze za obratovanje/uporabo«[6], ker ta ni opredeljena v HOAI.
V šestem poglavju, v pododdelku 6.1.2-5, priročnik »Recknagel« predstavi postopek Commissioning bolj podrobno. Pri tem obrazloži, da pri tem postopku Cx-Inženir predhodno pripravi Cx-Načrt, ki vključuje potek posameznih pregledov in zagonov ter medsebojno usklajenih vzporednih potekov zagonov ter več vrst preizkušanj ter meritev. Pri tem pojasni, da zaporedje Cx preskusov v grobem poteka v štirih korakih:
- V prvem koraku se izvedejo tovarniški prevzemni preskusi, kolikor je to mogoče, da se zagotovi osnovna kakovost posameznih sklopov.
- Po vgradnji sklopov v objekt se nato v drugem koraku izvedejo zaključeni notranji preskusi, da se preveri in dokaže pravilnost delovanja posameznega sistema.
- Tretji korak predstavljajo integralna preskušanja posameznega sistema. Pri tem se preskusi delovanje sistema skupaj z »neposredno povezanim« sistemom, na primer, v sistem obdelave zraka se vključi pripadajoč sistem samodejnega krmiljenja stavbe.
- V četrtem, to je zadnjem koraku, se izvedejo preskusi med sistemi, pri katerem se preskuša funkcijsko delovanje stavbe kot celote.
Optimalna raven kakovosti je dosežena, če sistem za beleženje in spremljanje deluje od 3. koraka in se uporablja za ciljno analizo merjenih vrednosti. Na sliki 6.1.2-12 je prikazana primerjava časovnega poteka projekta v teoriji, običajni praksi in z novim pristopom. Slika 6.1.2-13 pa prikazuje časovni okvir klasičnega zagona in postopka Commissioning skozi inženirske storitvene faze.
Kako je s postopkom Commissioning pri nas? Za razliko od nemškega priročnika »Recknagel«, ki je postopku Cx našel še posebno mesto v poglavju, ki se nanaša na »Energijske zasnove«, v slovenski tehnični smernici TSG-1-004:2022, ki obravnava Energijsko učinkovitost stavb, tega ni najti niti med smernicami/priporočili za zagotavljanje energijske učinkovitosti. Je pa postopek Cx našel mesto kot priporočen pristop v tehnični smernici TSG-12640-002:2021, ki obravnava zdravstvene stavbe.
Pri tem morda tudi ni preveč narobe, da postopek Cx v Sloveniji ni predpisan kot obvezen, ker obstaja tudi izkustvena trditev: »Določi neko storitev za obvezno in postala bo za naročnika brez uporabne vrednosti in inženirju ne bo prinašala dobička![7] Se zdi še komu, da obvezna izdelava energetskih izkaznic in obveznih izkazov o energijskih lastnostih stavb to trditev potrjujeta?
Vezano na gradbeni zakon (GZ-1), ta še vedno, kljub dejstvu, da so tehnični stavbni sistemi (TSS) izredno prepleteni, predpisuje samo nadzor (po HOAI skozi fazo LP 8), pri čemer posebne zadolžitve v četrtem odstavku 77. člena nalaga izrecno in samo vodji nadzora s tem, da:
- opozori na tehnične rešitve v projektni dokumentaciji za izvedbo gradnje, ki bi lahko bile v nasprotju s tem zakonom, gradbenim dovoljenjem ali predpisi, ki urejajo bistvene in druge zahteve, in drugimi predpisi, ter morebitne potrebe po spremembi ali dopolnitvi projektne dokumentacije za izvedbo gradnje pravočasno sporoči investitorju ter jih z njim in s projektantom uskladi,
- preveri, ali izvajalec izpolnjuje pogoje iz tega zakona,
- sodeluje pri izvajanju meritev, preizkusov in testiranj[8],
- od vseh izvajalcev prevzema in preverja potrdila o skladnosti in ustreznosti gradbenih in drugih proizvodov, materialov ter naprav in preverja, ali so ti skladni z nameravano uporabo in ali se pravilno vgrajujejo,
- sodeluje pri odpravi pomanjkljivosti po opravljenem tehničnem pregledu do izdaje uporabnega dovoljenja.
V povezavi s predpisanim obsegom nadzora in postopkom Cx, katerega opredeljuje ASHRAE Standard 202-2024, je mogoče potegniti določene vzporednice, ki bi jih bilo mogoče uporabiti s ciljem izboljšanja »dostave projekta« (Project Delivery) kot ključnim ciljem obeh postopkov, to je izpolnitvijo bistvenih zahtev in dosego ciljev iz projektne naloge. ASHRAE Standard 202 med ključne predajne dokumente (deliverables) postopka Cx, ki jih je izvajalec postopka dolžan predati lastniku, projektantu in pristojnemu organu za graditev, za razliko od slovenskega nadzora, katerega izročki so enaki čisti ničli[9], našteva naslednje:
a. Načrt izvajanja postopka Cx
Poleg zadolžitev in odgovornosti udeležencev pri graditvi načrt Cx vključuje funkcionalne performančne preskuse (Functional Performance Tests - FPT) ali pri manjših objektih s površino > 1000 m2
postopke preverjanja za vse sisteme, ki jih je treba glede na zahteve predpisov poleg samega zagona tudi preveriti na delovanje in/ali preskusiti na doseganje performanc.
b. Poročilo o pregledu načrtov za izvedbo
Podrobna preverba skladnosti posameznega načrta z investitorjevimi projektnimi zahtevami (projektno nalogo) ter določbami pravil stroke in predpisi (skladnost z bistvenimi zahtevami).
c. Predhodno poročilo o stavljenju v obratovanje
Poročilo ob končani gradnji vključuje:
I. Zahtevane zmogljivosti preverjane opreme, sistemov in sklopov ter rezultati FPT oziroma pri manjših/nezahtevnih objektov preverjanj.[10]
II. Povzetek skladnosti stavbe in njenih sestavnih delov, sklopov, krmiljenja in sistemov z zahtevanimi določbami pravil stroke in pravilnikov.
III. Spisek zaznanih težav in reševanj, vključno z razčlenitvijo pomanjkljivosti, ugotovljenih med preverjanjem, preskušanjem in stavljenjem v obratovanje, ki niso bile odpravljene v času priprave poročila.
IV. Odložena preskušanja, ki jih ni bilo mogoče izvesti v času priprave poročila.
V. Dokumentacija o usposabljanju obratovalnega osebja in uporabnikov stavbe na v obratovanje stavljenih sistemih ter načrt za dokončanje vseh odloženih usposabljanj, ki niso bila zaključena v času priprave poročila.
VI. Načrt za dokončanje stavljenja v obratovanje in usposabljanja, vključno s podnebnimi in drugimi pogoji, potrebnimi za izvedbo odloženih preskusov.
d. Končno poročilo o stavljenju v obratovanje
Postavljena je zahteva, da izvajalec postopka stavljenja v obratovanje investitorju predloži končno poročilo o postopku pred iztekom splošnega garancijskega obdobja.
Glede na predpisan obseg nalog za vodjo nadzora v GZ-1, bi bilo ob uporabi postopka Cx od nadzornika mogoče zahtevati dvoje:
- da ob prijavi začetka gradnje iz 5. člena GZ-1 predloži tudi dokumenta pod a. in b., to je Načrt postopa izvajanja Cx in Poročilo o pregledu načrtov za izvedbo,
- da ob zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja iz 80. člena predloži tudi dokumenta pod c. in po preteku določenega obdobja (npr. enem letu) tudi dokument pod d.
Vendar, oboje predstavlja delo in obveznost, ki jo (slovenski) nadzornik sam od sebe ni pripravljen prevzeti. Zakaj tudi? Zakaj bi pripravljal in vodil vse zgoraj predstavljeno, če GZ-1 določa, da je njegova dolžnost zgolj zbiranje dokumentacije, sodelovanje pri preskusih in opozarjanje, brez vsakršnega predpisanega izročka (deliverable)? Cena je enaka, ne glede na to, ali tehnični stavbni sistemi dejansko delujejo kot zamišljeno.
Kakorkoli, zadnji službeni primer izkazuje, da avstrijski investitor pozna »Recknagel« in se je zato IZRECNO odločil pri prenovi zahtevnejše hladilne strojnice ne samo za projektiranje in (pasivni) nadzor po GZ-1, ampak tudi za izvedbo postopka Cx s pripravo preskusnih protokolov in vodenja teh postopkov. Pomeni, postopek Cx je skozi »Recknagel« zanesljivo zaživel v praksi tudi pri naših sosedih. Kakšno prihodnost mu lahko napovemo pri slovenskih investitorjih?
Pripravil:
Mitja Lenassi, PI, CxA, BEMP
[1] Taschenbuch für Heizung und Klimatechnik 2025/2026 (einschließlich Trinkwasser- und Kältetechnik sowie Energiekonzepte).
[2] Po podatkih z medmrežne strani se je profesor združenju ASHRAE pridružil leta 1971 in nato sodeloval v večih tehničnih odborih. Naziv Fellow/Life Member si je profesor prislužil leta 1998.
[3] Izraz je v prevzetem SIST EN 16310:2013 poslovenjen v »stavljenje v obratovanje«.
[4] Prva izdaja smernice ASHRAE za izvajanje postopka Cx za HVAC nosi letnico 1989.
[5] Honorar Ordnung für Architekten und Ingenieurs.
[6] Ameriški pristop tega imenuje »Ongoing Cx«
[7] Make a service mandatory and it will become of no use to the client and will bring no profit to the engineer!
[8] Zapisano pomeni, da mora vodja nadzora sodelovati pri izvajanju prav vseh meritev in preskušanj, čeprav morda ne spadajo v njegovo strokovno področje. Kot očitno ni nujno, da pri njih sodeluje področni nadzornik. Zato vprašanje: Ali sme vodja nadzora ne-sodelovati pri posameznih meritvah in preizkušanjih in za to zadolži svojega področnega strokovnjaka? Ali zakon to možnost dopušča in je ta tudi razvidna? Če da, v katerem členu?
[9] Pri tem administrativni zapisniki sestankov ter podpisovanje različnih pred pripravljenih dokumentov ne morejo veljati kot nek inženirski izroček.
[10] Za razliko zbiranja različnih dokaznih dokumentov, predanih s strani izvajalca, ki jih ameriška pravila stroke poznajo kot QA/QC (Quality Assurance/Quality Control) in naša zakonodaja skozi DZO, postopek Cx izrecno temelji na pravilu: »Trust, but verify.« , torej »Zaupaj, ampak preveri«. Zahteve GZ-1 so zadoščene z dokazili po QA/QC, torej temeljijo zgolj na zaupanju, zato postopek Cx tudi ni predpisan.