Pozdravljeni, prijavite se. eINŽENIR

IZS.BLOG

Odpravljanje posledic neurij in vremenskih ujm na distribucijskem elektroenergetskem omrežju – havarijski stebri

 

Človeški nepremišljen poseg ter onesnaževanje okolja in zraka imajo vedno večji vpliv na klimatske spremembe. Spremembe se odražajo v pogostejšem in intenzivnejšem pojavu neurij in ujm, kot sta na primer žled in veter.

V novejšem času se vsakih nekaj let pojavi dogodek, ki ima velik vpliv na distribucijsko elektroenergetsko distribucijsko omrežje in s tem na zanesljivo oskrbo odjemalcev z električno energijo celotne Slovenije. Eden takšnih je bil žledolom leta 2014. Zaradi žleda so bili takrat porušeni številni daljnovodni stebri in mestoma celotni posamezni odseki srednje (SN) in nizkonapetostnega (NN) omrežja. To je povzročilo izpad oskrbe z električno energijo več deset tisoč odjemalcev na celotnem področju Slovenije.

Po nekaterih ocenah je bilo v tistem času poškodovanih več kot devetsto kilometrov SN omrežja in več kot šeststo kilometrov NN omrežja. Z nadčloveškimi napori so se vsi delavci elektro distribucijskih podjetij trudili z ustreznimi nujnimi ukrepi zagotoviti vzpostavitev oskrbe z električno energijo čim širšemu krogu uporabnikov in to v najkrajše možnem času, pri čemer so bili bolj ali manj uspešni. Žal je pri odpravljanju posledic ujme prišlo tudi do tragičnega dogodka, saj je požrtvovalni delavec distribucijskega podjetja izgubil tudi svoje življenje.

Sila žleda (vir: Slovenske novice)

Zaradi zagotovitve čimprejšnje oskrbe odjemalcev z električno energijo, je bilo treba čim prej zagotoviti vzpostavitev poškodovanih daljnovodnih stebrov. Za hitro vzpostavitev se je intenzivneje začel uporabljati sistem montažnih stebrov, tako imenovanih havarijskih stebrov.

Havarijski stebri

Havarijske stebre so na področju prenosnega električnega omrežja (ELES) začeli uporabljati že leta 2010, intenzivnejšo uporabo na področju distribucijskega omrežja pa so doživeli šele po letu 2014.

Montažni stebri so se izkazali kot univerzalna celovita rešitev začasnega daljnovodnega stebra. Način postavitve tako ni pogojen s tipom in višino, napetostnim nivojem ali izvedbo betonskega temelja, saj za izvedbo havarijskega stebra ta ni potreben. Statična stabilnost se zagotovi s sidranjem vrvi v teren. Tip in način montaže se lahko enostavno prilagodita potrebam na terenu, saj je steber modularno sestavljen. Prednost sta tudi hitra postavitev in posledično hitrejša vzpostavitev napajanja z električno energijo.

Delovne razmere tudi 15 metrov visoko (vir: arhiva EG)

Postavljanje havarijskih stebrov

Pri postavitvi stebrov sodelujejo tako projektant (pooblaščen inženir s področja elektrotehnike) kot montažna skupina. Projektant na osnovi v naprej pripravljenih montažnih risb za tipične primere določi tip stebra in mesta sidrišč. V primeru zahtevnega terena je na razpolago tudi posebej za to namenjena programska oprema, s katero se natančno določijo mesta sidrišč in tip stebra na podlagi različnih podatkov (tip vodnika, dolžina razpetine, tip stebra itd). Montažna skupina nato na podlagi predloženih risb postavi steber, ga ustrezno sidra in namesti vodnike. Trajanje postavitve stebrov je lahko tudi manj kot en dan.

Vloga pooblaščenega inženirja pri postavitvi havarijskih stebrih

Večina pooblaščenih inženirjev, ki smo zaposleni v distribucijskih podjetij električne energije, je zaradi narave dela elektrotehnične stroke. Naš obseg dela obsega vse od vodenja projektov in izdelave dokumentacije za potrebe graditve distribucijskih elektroenergetskih objektov, nadzora pri gradnji, do tipiziranja objektov in rešitev za potrebe distribucije. Med drugim pooblaščeni inženirji tudi sodelujemo kot strokovno tehnična pomoč pri pripravi dokumentacije za potrebe javnih naročil. Po potrebi sodelujemo tudi v strokovnih skupinah tako znotraj kot tudi zunaj svojih podjetji. Tako sodelovanje zunaj podjetja je v primeru postavitve havarijskih stebrov.

Zaradi širine svojega strokovnega znanja in znanja na področju graditve elektro energetskih objektov, pooblaščeni inženir pri postavitvi havarijskih stebrov sodelujemo že v sami fazi priprave in načrtovanja postavitve stebra. Glede na konfiguracijo in tip omrežja ter na podlagi poteka obstoječega daljnovoda predlagamo ustrezno rešitev za najhitrejšo sanacijo poškodovanega stebra. Iz izbora v naprej pripravljenih risb in na podlagi ocene situacije na terenu, izberemo najbolj ustrezen tip havarisjkega stebra ter določimo ustrezna mesta sidrišč stebra. V kolikor razmere zahtevajo, pripravimo tudi dokumentacijo, ki je potrebna za postavitev le tega. V dokumentaciji se obdelajo natezne sile, povesi vodnikov, varnostni odmiki itd. Pri tem si lahko pomagamo tudi z različno namensko programsko opremo.

Šolanje

Sistematična šolanja projektantov in montažnih skupin za potrebe postavitve havarijskih stebrov v distribucijskih podjetij so se začela leta 2015. Stekla je nabava več stebrov za potrebe posameznih distribucijskih podjetij. V sklopu gospodarskega interesnega združenja distribucije (GIZ Distribucije) je bila kasneje tudi ustanovljena delovna skupina za havarijske stebre, katere namen je povečati sodelovanje ter medsebojno pomoč v primeru ujm in nesreč. V skupini sodelujejo strokovnjaki različnih profilov in področij (načrtovanje, vzdrževanje, projektiranje, izvajanje  itd). Medsebojno sodelovanje je trenutno zaradi covid-19 okoliščin nekoliko okrnjeno, vendar je v prihodnje predvidena nadgradnja z vsakoletnimi skupnimi vajami.

Vaja dela mojstra (vir: arhiva EMB)

Bolje preprečiti kot zdraviti

Dolgoročna strategija distribucijskih podjetij za zagotovitev robustnosti ter odpornosti SN in NN omrežja gre v smer izgradnje elektro energetskega distribucijskega omrežja v čim večji meri s kabli, saj je neprijetne dogodke bolje preprečiti kot »zdraviti«. V preteklosti taka rešitev ni bila na takšni tehnološki ravni, prav tako ni bila cenovno dostopna, kot je danes. Že sedaj se sicer nadomeščajo goli vodniki s kabli v podzemni izvedbi ali pa na NN omrežju, izjemoma s samonosilnim kabelskim snopom. Tako bo pojav ujm v prihodnosti pri nas imel manjši vpliv na zanesljivost oskrbe električne energije odjemalcev električne energije.

 

Zapisal pooblaščeni inženir Sašo Škorjanc, univ. dipl. inž. el.

 

Nazaj