Pozdravljeni, prijavite se. eINŽENIR



INŽ.BLOG

Nadzor in vodenje prometa na slovenskih avtocestah – 2. del

Posredovanje prometne informacije v sodobnem komunikacijskem okolju

Pridobivanje in posredovanje hitrih in zanesljivih prometnih informacij je eden od sestavnih delov upravljanja prometa, ki pomembno vpliva na varnost, pretočnost in udobje na cestah. Prometni inženirji podatke, iz katerih nastanejo informacije, pridobivamo od voznikov, intervencijskih skupin, iz sistemov v/nad/ob cesti  ter od vozil. Da te informacije pridejo do voznika pravočasno in v pravilni obliki, skrbijo operaterji v Prometno-informacijskem centru za državne ceste.

V Sloveniji je že po zakonu vsak upravljavec za ceste, za katere je pristojen, dolžan priskrbeti tudi informacije o stanju in prometu na teh cestah. Za državne ceste to vlogo opravlja Prometno-informacijski center, ki deluje v okviru družbe DARS, po pogodbi z DRSI pa skrbi tako za avtoceste kot druge državne (glavne in regionalne) ceste.

Načrtovanje poti vnaprej in informiranost na poti sta razloga, da se prometni tokovi glede na dogodke razporedijo na manj obremenjene oziroma alternativne poti ter v čas manjših prometnih obremenitev.

Rast prometa in števila izrednih dogodkov

Prvi primer je rast prometa. Promet že skoraj deset let raste med tremi in sedmimi odstotki na leto. Morda je bil le manjši premor v začetku t.i. covid ukrepov leta 2020.

Drug primer je število izrednih dogodkov, ki ovirajo promet. To je po analizah in tudi izkušnjah povezano z rastjo prometa. Več je prometa, večja je verjetnost nesreč, okvar, zastojev. Še pomembneje: večja je obraba cest in s tem večja potreba po obnovah, popravilih. To tudi pomeni oviro za promet.

Če so nadzorni centri še leta 2010 objavili približno tri tisoč dogodkov na leto oziroma v povprečju manj kot deset na dan, se je to število v desetih letih podvojilo. Pri tem nismo prišteli še vseh dogodkov na drugih državnih cestah, kjer je razlika še večja.

Primerjava obdelanih izrednih dogodkov v NC.

Vprašanje obdelave informacije

Množijo se tudi naprave, ki zaznavajo različna stanja na cesti, količino prometa, izredne dogodke ipd. Tudi število teh naprav je s tehnološkimi izboljšavami prispevalo k povečanem številu dogodkov. Ali pa smo jih sposobni morda samo več zaznati? Po naših podatkih to drži le v manjši meri. Nove tehnologije predvsem skrajšajo čas od zaznave dogodka do ukrepanja oziroma do objave. Tako smo pravzaprav na prelomnici, kjer se bo kmalu zgodilo, da ne bo več glavna težava, kako pridobiti informacijo, temveč kateri njen del uporabiti in za kakšen namen. Ni namreč nepomembno, ali informacijo uporabimo za načrtovanje infrastrukture, načrtovanje zapor ali informiranje voznikov.

Komunikacijska orodja za dosego voznika

Tako pridemo do naslednjega področja, področja komunikacijskih orodij, s katerimi dosežemo voznika. Nova orodja namreč niso nadomestila starih, temveč so se dodala (in se stalno dodajajo) k že obstoječim. Tako imamo izziv, kako zagotoviti dobre informacije za tako različna orodja, kot sta recimo radijski sprejemnik in sodobna navigacijska naprava v avtu ali klasična internetna informacija in twitter ali facebook. Nova še prihajajo. Pri t.i. sistemih V2X, kjer naprave ob cesti in v avtomobilih že komunicirajo same, brez posredovanja človeka, je en primer.

Aktivna uporaba prometnih informacij.

Različna orodja za dostop do istih informacij

Prometno-informacijski center je že od vsega začetka gradil digitalno infrastrukturo, ki bo dovolj zmogljiva in prilagodljiva, da bo lahko kos takim izzivom. Za uporabnike so tako na voljo različna orodja:

www.promet.si

app Promet+app Promet+app Promet+

twiter @promet_si

Facebook Promet.si - Domov | Facebook

  • telefon 1970
  • odzivnik 080 22 44

Vsak se lahko naroči na e-sporočila ali potisna sporočila za različne vsebine s prijavo v storitev Moj PIC oziroma Moj Promet .

Rast prometa, število nesreč in uporaba prometnih informacij

V nadaljevanju predstavljamo kratko analizo, kako so med leti 2014 in 2017 rasli promet, število dogodkov in aktivna uporaba prometnih informacij prek naših lastnih orodij. Če drži, kar smo napisali na začetku, da več prometa vpliva na več dogodkov, potem mora dolgoročno skupaj s prometom (PLDP – Povprečni letni dnevni promet) rasti število dogodkov, o katerih smo poročali, in uporaba prometnih informacij, čeprav se lahko intenzivnost uporabe posameznega komunikacijskega kanala spreminja. Hkrati nas prometne inženirje stalno zanima, ali smo uspeli razširiti krog voznikov, ki aktivno uporabljajo prometno informacijo. Izpolniti moramo namreč vsaj dva pogoja za to, da naše prometne informacije uporablja vse več ljudi: ohraniti in izboljševati zanesljivost in hitrost informacij ter uvajati nova orodja in jim te informacije prilagajati.

Povprečna letna rast PLDP, dogodkov in sej 2012-2016

Iz prikazanega je razvidno, da iskanje prometnih informacij raste hitreje, kot rasteta promet in število dogodkov na slovenskih cestah.  

Prometni inženirji vplivajo tudi na prometno kulturo

Zagotovo nas čaka še veliko dela pri ozaveščanju voznikov, da se na cesti dogajajo različne nevšečnosti in da dobra in pravočasna obveščenost pomeni, da bodo nanje bolj pripravljeni, da se bodo nanje bolje in hitreje odzvali. Vse to nenazadnje prispeva k izboljšanju prometne kulture in večje varnosti na cestah.

V izgradnji avtomatizacija pretoka prometnih informacij

Vzpostavili smo sistem pretežno t.i. ročnega posredovanja prometnih informacij, kjer podporni sistemi pomagajo pri hitrejšem vnosu informacije in njenem hitrejšem prenosu. V izgradnji je avtomatizacija celotne verige pretoka prometne informacije. Pri tem so ključna vlaganja v sodobne tehnologije in njihovo umeščanje v širši mednarodni prostor.

Prometni inženirji se mednarodno usklajujejo

Prometno-informacijski center je tudi že vzpostavil neposredno izmenjavo pomembnih prometnih informacij med upravljavci avtocest v vseh sosednjih državah. Izmenjava se nadaljuje z nadgradnjo mednarodnega vodenja prometa ob izrednih dogodkih oziroma podrobnimi načrti ukrepanja. Sem sodi tudi usklajevanje zemljevidov, protokolov za t.i. lokacijsko referenciranje, uporaba mednarodnih standardov, ki zaobidejo jezikovne pregrade (npr. RDS TMC, Datex …) ipd. Vse to je podlaga za mednarodno usklajevanje tehnologij na cestah, ki bodo omogočile komunikacijo med vozili in med vozilom in infrastrukturo oz. t.i. V2X (Vehicle to anything) komunikacijo. Tega ne razumemo samo kot nujno pripravo na avtonomno vožnjo, temveč tudi takojšnje izboljšanje kakovosti, zanesljivosti in hitrosti prometne informacije. Ta bo lahko potovala neposredno iz vozila do nadzornega centra, do Prometno-informacijskega centra in do drugih vozil.

Prometni inženirji se ukvarjajo z vprašanji avtonomnih prevozov

Sistemi so trenutno v fazi konsolidacije in dograditve v povezavi s t. i. C-ITS (Cooperative Inteligent Transport Systems). Gre za sisteme, ki so v končni fazi pogoj za avtonomno vožnjo, še prej pa za t. i. povezano vožnjo oziroma CAD (Connected Autonomous Driving).

V ta razvoj smo aktivno vključeni prek evropskega projekta C-Roads, katerega cilj je izdelava skupne C-ITS platforme oziroma zagotovitev interoperabilnosti novih sistemov.

 

Skica prikazuje komunikacijo vozila s cestno infrastrukturo in drugimi sistemi.

Skica prikazuje komunikacijo vozila s cestno infrastrukturo in drugimi sistemi.

Čas je za namestitev aplikacije Promet+

Prenovljena aplikacija za mobilne naprave Promet+ že uporablja te sisteme in na nekaterih področjih že zagotavlja hitre in točne informacije. V Sloveniji imamo tako v sistem povezane predore na primorski avtocesti. Če se na primer peljete od Ljubljane proti Kopru ali italijanski meji, boste v primeru izrednega dogodka ali zapore v kateremkoli predoru takoj prejeli opozorilo na aplikacijo Promet+. Pogoj je, da imate aplikacijo odprto. Pri tem ne gre več za minute pri času potovanja informacije od dogodka do objave, temveč za desetinke sekunde. Ponekod se ta čas že meri v tisočinkah sekunde.

Na DARS-u bomo aplikacijo Promet+ še letos nadgradili z informacijo, ki bo opozarjala na nevarnost vožnje v nasprotno smer. Sporočila se bodo samodejno prenašala z enako hitrostjo iz preizkušenih zank na nekaterih delih avtoceste v aplikacijo Promet+.

Take informacije načrtujemo iz vseh razpoložljivih naprav, na primer iz ostalih predorov na slovenskih avtocestah, iz spremenljive prometne signalizacije, vzdrževalnih vozil, vozil na nujni vožnji, vremenskih postaj in seveda iz drugih vozil.

Digitalna infrastruktura odvisna od klasične

Rečemo lahko, da je prihodnost že tu in Slovenija je aktivno vključena v njeno oblikovanje. Zavedati se je treba, da vsa »digitalna infrastruktura« lahko deluje le ob dobri klasični infrastrukturi in tudi dobrem delu služb na cesti – ob izrednih dogodkih ali ob rednih vzdrževalnih posegih.

Skupaj do Vizije 0

Namesto zaključka navajamo misel Tillmanna in Hobbsa (v Shinar, 1978), ki pravita, da ljudje vozijo tako, kot živijo. Torej, če so v zasebnem življenju previdni, strpni in skrbijo za druge, tako tudi vozijo. Ker je način življenja ljudi v marsičem pogojen z družbeno klimo, tu vidimo priložnost, da se vsi deležniki in uporabniki povežemo v krog varnosti, vsak s svojim deležem odgovornosti. Le tako se bomo kot sklenjen, nepretrgan krog povezanosti v varno omrežje lahko približevali t.i. »Viziji 0«.

V nadaljevanju bo predstavljeno še delo prometnih inženirjev za področje prometne varnosti in področje prometa.

Zapisal mag. Ulrich Zorin, pooblaščeni inženir in direktor področja upravljanje, Dars, d.d.

 

 

Nazaj