Topmenu  


Sporočila za medije

05.12.13

Ob 100. obletnici združevanja slovenske tehnične inteligence je izšla knjiga LJUBLJANSKA INŽENIRSKA ZBORNICA 1919-44

 

 

Ljubljana, 5. december 2013 – Ob 100. obletnici prvega združevanja slovenskih inženirjev je Inženirska zbornica Slovenije javno predstavila prvo knjigo o Ljubljanski inženirski zbornici in njenih pooblaščenih inženirjih in arhitektih v Dravski in Primorski banovini Kraljevine SHS in pozneje Jugoslaviji. Avtor knjige je dr. Bogo Zupančič.

 

 

Knjiga opisuje, kako se je izgrajevala slovenska tehnična inteligenca in v kakšnih institucionalnih okvirih je delovala od prve povezave v Avstro-Ogrski v obliki Inženirske zbornice za Primorsko, Kranjsko in Dalmacijo leta 1913, ko so bili slovenski inženirji del večnacionalne inženirske zbornice v Trstu, do ustanovitve samostojne Ljubljanske inženirske zbornice leta 1919, njenega razvoja in konca med drugo svetovno vojno.

 

Iz knjige izhaja, da so bili pooblaščeni inženirji in arhitekti, kot nosilci javnih pooblastil prisotni že v prejšnjem stoletju, in da so prav tako kot danes, delovali v javnem interesu in skrbeli za varstvo grajenega okolja in tretjih oseb. Njihovo delovanje so urejala podobna pravila, kot ga urejajo danes. Bili so vpisani v register, imeli so izkaznico in žig. Državni in zbornični akti so urejali njihovo združevanje v sekcije, izdelovanje projektne dokumentacije in vrednotenje njihovih storitev ter vodenje disciplinskih postopkov.

 

Knjiga nadalje predstavi, kdo so bili, kje vse so študirali in se strokovno oblikovali ter kaj vse so projektirali in zgradili najpomembnejši slovenski inženirji, ki so delovali na dvanajstih strokovnih področjih inženirstva in zaznamovali dvajseta in trideseta leta 20. stoletja pri nas. Iz knjige izvemo, kako je gradbena regulativa v Kraljevini Jugoslaviji z začetka tridesetih let vplivala na gradbeniško dejavnost in urejenost nepremičninskega trga, ob čemer trčimo na vprašanje, kako so se inženirske stroke soočale z gospodarsko krizo, ki je najbolj uničujoče zaznamovala gradbeništvo leta 1934. V njej pobliže spoznamo predsednike Ljubljanske inženirske zbornice, inž. Milana Šukljeta, univ. prof. dr. inž. Alojza Krála, inž. Milka Pirkmajerja in druge funkcionarje zbornice.

 

»Primerjava takratnih okoliščin z današnjim časom je izjemno aktualna. Čas gospodarske krize, ki je svoje zobe najhuje pokazala v letu 1934, so v preteklem stoletju Slovenci med drugim presegli z zagonom več javnih investicij in spremembo predpisov, ki so (pre)uredili pogoje za opravljanje dejavnosti in poklicev ter strnili inženirsko znanje.«, je na predstavitvi povedal predsednik Inženirske zbornice Slovenije, mag. Črtomir Remec in poudaril, da je knjiga namenjena tudi ozaveščanju javnosti o vlogi inženirjev in seznanjanju z njihovim delovanjem.

 

»Knjiga Ljubljanska inženirska zbornica 1919–44 je prepričljiv prikaz, kako pomembno vlogo je odigrala slovenska tehnična inteligenca v času, ko smo začenjali Slovenci v zgodnjih letih 20. stoletja razvijati kompleksno strukturo institucij, ki pritičejo narodu z vzpostavljenim političnim, gospodarskim, znanstveno-raziskovalnim, izobraževalnim in kulturnim življenjem.« pa je izpostavil avtor knjige dr. Bogo Zupančič.

 

V knjigi je avtor dr. Bogo Zupančič zapisal: »Raziskovanje in vpogled v zgodovino Ljubljanske inženirske zbornice sta lahko navdih ali opozorilo pri odločitvah glede prihodnjega delovanja Inženirske zbornice Slovenije.« Torej bi knjigo morali prebrati in se z njo seznaniti tudi snovalci naše zakonodaje.

 

 

Avtor knjige, dr. Bogo Zupančič (levo) in predsednik Inženirske zbornice Slovenije, mag. Črtomir Remec (desno).

 

 

Knjiga »Ljubljanska inženirska zbornica 1919-44«.

 

 

Notranja stran iz knjige »Ljubljanska inženirska zbornica 1919-44«.

 

 

 

###

 

Več informacij na spletni strani:

 www.izs.si

mag. Črtomir Remec, predsednik Inženirske zbornice Slovenije

Tel.: 01 / 547 33 40

E-mail:  izsping@izspong.si

 

 


 
 
 
 

Kontakt

Inženirska zbornica Slovenije
Jarška cesta 10b, 1000 Ljubljana

T: +386 (0)1/547-33-33
F: +386 (0)1/547-33-20
E:  izsping@izspong.si