Topmenu  


Sporočila za medije

20.10.14

V akcijskem načrtu predvidenih do 20 tisoč novih delovnih mest v gradbeništvu

 

V AKCIJSKEM NAČRTU PREDVIDENIH DO 20 TISOČ NOVIH DELOVNIH MEST V GRADBENIŠTVU

 

 

Ljubljana, 20. oktober 2014 – Zbor za oživitev in razvoj gradbeništva je danes v Državnem svetu RS organiziral posvet, na katerem so predstavniki stroke in gospodarstva predstavili zahteve in konkretne rešitve za oživitev in razvoj slovenskega gradbeništva. Akcijski načrt s konkretnimi ukrepi, časovnico in nosilci bo pripravljen do konca leta, stroka pa že poziva vlado, da načrt tudi realizira.

 

Mag. Črtomir Remec, predsednik Inženirske zbornice Slovenije, je na začetku posveta dejal, da se vsi zavedamo problema gradbeništva v Sloveniji, treba je le pristopiti k reševanju. Želijo si, da bi dobili sogovornika na vladni strani ter da bi vlada načrt sprejela in ga začela izvajati.

 

Mag. Barbara Škraba Flis, generalna sekretarka Inženirske zbornice Slovenije in predstavnica Odbora Zbora za oživitev in razvoj slovenskega gradbeništva, je izpostavila zahteve in pričakovane rezultate Memoranduma, ki so ga partnerske organizacije podpisale 3. julija letos z namenom oživitve in razvoja gradbeništva v Sloveniji. Ključne zahteve so ustanovitev novega ministrstva za graditev, zagotovitev stabilnih pogojev poslovanja in zagon investicij, ureditev razmer na trgu inženirskih storitev in gradenj, ustvarjanje kakovostnih delovnih mest v gradbeništvu ter vlaganje v znanje in strokovno usposobljenost zaposlenih v panogi. Konkretni ukrepi v okviru teh zahtev so predstavljeni v prilogi Memoranduma.

 

Vsako od zahtev bodo podpisniki Memoranduma podrobneje obrazložili v akcijskem načrtu, ki ga pripravljajo. Želijo si, da bi dobili sogovornika na vladni strani ter da bi vlada načrt sprejela in ga začela izvajati, je dodala Škraba Flis. Ob upoštevanju zahtev pričakujejo podpisniki Memoranduma naslednje rezultate:

 

1. Doseganje evropsko primerljivih multiplikativnih učinkov (2 do 3) panoge na celotno gospodarstvo.

2. Dvig deleža gradbeništva v BDP s 4% na 6 do 8% BDP in 10.000 do 20.000 novih delovnih mest v gradbeništvu.

3. Ohranitev zdravega jedra ponudnikov inženirskih storitev in gradenj - večja mednarodna konkurenčnost.

4. Višja socialna varnost zaposlenih v panogi in večja atraktivnost delovnih mest za mlade -  uvedba dualnega sistema poklicnega izobraževanja.

5. Odgovorno ravnanje z javnimi financami in višja kakovost javnih gradenj - nižji stroški v celotni življenjski dobi objektov.

6. Spodbujanje koriščenja lokalnih potencialov gradbeništva.

 

Med predlogi v akcijskem načrtu je ustanovitev direktorata za javne investicije na ministrstvu za infrastrukturo, ki bi med drugim povezal in nadzoroval vse javne investicije države. Stroka poudarja, da je potrebna dolgoročna strategija vseh javnih investicij, na podlagi katere bi nato pripravili akcijske programe za desetletno obdobje. Zagotoviti je treba tudi urejeno in stabilno okolje za investitorje, poudarjajo.

Zavzemajo se za uvedbo instrumenta odgovornosti javnega naročnika za npr. slabo pripravljeno dokumentacijo, sprejem neobičajno nizkih ponudb, zamude pri sprejemanju odločitev. Za vsako javno investicijo bi morali imenovati kompetentnega odgovornega vodjo investicije, dodajajo.

 

Odpraviti je treba naročanje inženirskih storitev in gradenj izključno na podlagi najnižje cene in kot ključno merilo uvesti kakovost ponudnika, poudarjajo.

Delovna mesta v gradbeništvu bi bilo treba zaščititi s preprečevanjem socialnega dampinga iz držav EU z najnižjo ceno delovne sile, in sicer med drugim s poostrenim nadzorom izvajalcev iz tujine, ali se držijo pravil glede prijave dejavnosti, delovne zakonodaje in varnosti pri delu.

 

Stroka opozarja tudi na problem dela na črno in sive ekonomije, zato predlagajo dodatne zakonske spremembe, med drugim da sosedska in sorodstvena pomoč ne bi bila dovoljena v tistih dejavnostih, ki so nevarne za zdravje in premoženje oseb ter negativno vplivajo na okolje. Želijo si tudi, da se posebej preuči in ustrezno opredeli prostovoljsko delo.

 

Zavzemajo se za ukinitev gradnje v lastni režiji in za uvedbo znatne davčne olajšave pri dohodnini iz naslova gradenj in obnov, kar bi zavezanci dokazovali z računi za opravljena dela.

 

Predlagajo tudi ponovno uvedbo vajeniškega poklicnega izobraževanja na tretji in četrti stopnji v srednješolskem izobraževanju. Zavzemajo se za to, da bi država sofinancirala kadrovske štipendije v gradbeništvu ter da bi se podprlo več mladih raziskovalcev. Z zagotavljanjem stalne ravni investicij bi bil stalen tudi interes za šolanje za gradbene poklice.

 

Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Klemen Grebenšek je dejal, da se bodo trudili, da bi te ideje tudi realizirali. Kakšen bo obseg državnih investicij, pa bo znano po uskladitvi z ministrstvom za finance, kaže pa, da bodo uspeli ohraniti investicije na ravni zadnjih dveh let, kar je glede na razmere spodbudno, je povedal. Trenutna raven državnih investicij, ki znaša skupno okoli 500 milijonov evrov, je po njegovem mnenju najnižja še sprejemljiva raven, da lahko gradbeništvo ostaja na zadovoljivi ravni.

 

Predsednik odbora Državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor Igor Zorčič je ocenil, da gradbeništvu v Sloveniji kaže dobro: »Koalicijska pogodba daje spodbudno napoved za gradbeništvo. V prihodnjem mandatu so planirane investicije, med drugim energetska sanacija stavb v državni in zasebni lasti. Predvidevamo tudi razbremenitev v smislu odprave administrativnih ovir za investitorje in gradbenike.« Zorčič je gradbeno stroko pozval, da se aktivno vključijo v zakonodajne pobude.

 

Generalna direktorica Direktorata za podjetništvo, konkurenčnost in tehnologijo pri MGR mag. Sabina Koleša je izpostavila, da ima gradbeni sektor pomembno vlogo v lani sprejeti industrijski politiki in bo eno ključnih področij podpore do leta 2020. »Gospodarsko ministrstvo je aktivno vključeno v strategijo pametne specializacije. Podjetja bodo lahko dostopala do finančnih virov, če bodo imela ustrezne projekte. Velik poudarek v novi finančni perspektivi bo na prenovi poslovnih modelov, na voljo bodo sredstva za spodbujanje raziskav.«

 

Marko Golob, nekdanji član uprave AUKN, je menil, da je za gradbeništvo odgovorna nesposobnost slovenske vlade. »Samo s predstavljanjem idej ne boste nič dosegli. Politiki pač ne znajo in so operativno nesposobni. Edini način je, da vse sami pripravite in organizirate politični pritisk,« je dejal.

 

Svoj pogled na trenutno situacijo na področju gradbeništva je predstavil tudi predsednik Državnega sveta Mitja Bervar. »Slovenija naj bi samo v gradbeništvu izgubila prek 40 tisoč delovnih mest. Zaskrbljujoče je, da ni novih investicij na vidiku, ki bi spodbudile gradbeništvo v Sloveniji. Država mora zato pripraviti primerne okvire, ki bi pritegnile nove investicije,« je dejal. Tudi siva ekonomija in delo na črno v gradbeništvu sta po Bervarjevih besedah pereč problem, saj ogrožata tista zdrava podjetja, ki plačujejo davke in prispevke.

 

 

Več informacij:

 

IZS – Inženirska zbornica Slovenije

mag. Barbara Škraba Flis

Generalna sekretarka

T: 01-547-33-40

E-naslov:  izsping@izspong.si

 www.izs.si

 

 


 
 
 
 

Kontakt

Inženirska zbornica Slovenije
Jarška cesta 10b, 1000 Ljubljana

T: +386 (0)1/547-33-33
F: +386 (0)1/547-33-20
E:  izsping@izspong.si