Topmenu  


Sporočila za medije

29.03.18

Prenova gradbene, poklicne in prostorske zakonodaje prinaša rešitve in nova vprašanja

 

 

Strokovnjaki Inženirske zbornice Slovenije (IZS) in Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) so v Novi Gorici predstavili spremembe, ki jih v delo pooblaščenih inženirjev in arhitektov prinaša nov trojček zakonov: Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2), Gradbeni zakon (GZ) ter Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID). V veljavo so stopili 17. novembra 2017 in se bodo začeli uporabljati 1. junija letos.

 

Med številnimi arhitekti, ki so se udeležili izobraževanja, je pooblaščena arhitektka Bogdana Dražić kot glavne novosti ZUreP-2 izpostavila prenos strateškega dela občinskega prostorskega načrta (OPN) v izvedbeni občinski ali regionalni prostorski plan, dve uredbi v združenem postopku državnega prostorskega načrtovanja ter odlok o urejanju podobe naselij in krajine. Nova je tudi uvedba obveznih strokovnih podlag, urbanistična zasnova, krajinska zasnova in elaborat ekonomike. Uvaja se institut sorodnih predpisov in institut prevlade javne koristi. V zakonu je predvideno pravno varstvo zoper izvedbene prostorske akte. Nova posamična upravna akta sta celovito dovoljenje in sklep o lokacijski preveritvi. Na žalost spremembe prinašajo tudi občutno podaljšanje postopka za sprejem OPN, na najmanj dve do dve leti in pol. Ob tem je dodala, da je tako dolgotrajen postopek neprijazen do domačih in tujih investitorjev, kar slabi možnosti za razvoj države. Kot pozitivno pridobitev novega zakona pa je izpostavila Komisijo vlade RS za prostor, saj lahko ta znatno pripomore k bolj usklajenemu delovanju državnih resorjev na področju urejanja prostora.

 

Pooblaščena arhitektka Helena Kovač je povzela glavne novosti GZ. Kot pozitivne je ocenila opredelitve v zakonu, ki sedaj zajemajo javni interes na področju graditve objektov, naloge in odgovornost vseh udeležencev pri gradnji. Pozdravila je integralni postopek, ki v primeru objekta z vplivi na okolje združuje postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja in postopek presoje vplivov na okolje. Kot vmesna stopnja za pridobitev gradbenega dovoljenja je nova možnost pridobitve predodločbe za investicijsko namero, pred nakupom zemljišča. Začetek gradnje je treba prijaviti vnaprej in pred začetkom izdelati projekt za izvedbo. To bo pozitivno vplivalo na dvig kakovosti projektne dokumentacije in posledično gradnje, zmanjšalo improvizacijo pri gradnji in zagotovilo materialno podlago za ugotavljanje odgovornosti za napake. Obvezna je gradbena parcela, kar je ob obveznem evidentiranju velik korak v smeri pravne države.

 

Geodet mag. Tomaž Černe je povedal, kako se v ZUreP-2 spreminja vloga zemljiške politike in kakšni so njeni ukrepi. Prostorski informacijski sistem bo prinesel večjo dostopnost prikaza stanja prostora, ki je sedaj mogoč le, če ga posameznik naroči, dobi pa ga na zgoščenki. Konkretno želi zakonodajalec z ukrepi zemljiške politike omogočiti razvoj stavbnih zemljišč, njihovo zadostno količino in dostopnost za namene bivanja, dela in rekreacije. Ustvariti želi razmere za učinkovito gospodarjenje z zemljišči v javnem interesu ter omogočati pridobivanje tistih pravic na zemljiščih, ki so potrebne za izvedbo načrtovanih prostorskih ureditev. Ob zagotavljanju ustrezne urejenosti prostora je cilj omogočati njegovo splošno rabo in varovati grajeno javno dobro. V zakonu je šest vrst ukrepov za razvoj zemljišč in varovanje stavbnih zemljišč. Glavna ukrepa sta komunalno opremljanje, ki vključuje urejen dostop do javnega cestnega omrežja, in komasacija stavbnih zemljišč. Slednjo bo sedaj občina začela tudi po uradni dolžnosti. Uveden je pojem gradbene parcele stavbe. Ta obsega zemljišče, ki je oziroma bo trajno namenjeno za redno rabo stavbe in njenega pomožnega objekta. Gradbene parcele imajo urejene meje, ki se v zemljiški kataster evidentirajo še pred izdajo gradbenega dovoljenja.  

 

Generalni sekretar ZAPS Vladimir Krajcar je pojasnil, kako so z novim ZAID v skladu z evropskima direktivama o priznavanju poklicnih kvalifikacij ter o storitvah na notranjem trgu opredeljeni regulirani poklici. Ključno je, da gre za poseben zakon, ki opredeljuje manjše število reguliranih poklicev, le štiri, in poklicne naloge pooblaščenih arhitektov, krajinskih arhitektov, prostorskih načrtovalcev in inženirjev. Opredeljene so tudi oblike opravljanja dejavnosti, mentorstvo v obdobju pridobivanja praktičnih izkušenj, ki traja dve leti, obvezno stalno strokovno usposabljanje in strokovni nadzor. Spremenjeno je tudi zavarovanje odgovornosti za škodo.

 

Naslednja izobraževanja bodo v torek, 10. aprila, v Kopru, v torek, 24. aprila, v Kranju in v četrtek, 10. maja, v Sežani. Izvedbo izobraževanj načrtujejo tudi v Ljubljani in na Ptuju.

 

Sprejeti zakoni dajejo podlago za boljše upravljanje s prostorom in kakovostnejšo gradnjo. Da bi dosegli dolgoročne cilje trajnostnega razvoja Slovenije ter večjo kakovost življenja, je treba ob tem izpostaviti tudi pomen arhitekturne, inženirske in sorodnih dejavnosti ter prostora kot družbene kategorije. Ministrstvo za okolje in prostor, IZS ter ZAPS bodo v sredo, 4. aprila, ob 9. uri na Brdu pri Kranju organizirale simpozij Družba, prostor, graditev – Nova zakonodaja in stanovanjska gradnja. Dogajanje bodo s pozdravnimi nagovori začeli ministrica za okolje in prostor Irena Majcen, predsednik IZS mag. Črtomir Remec in predsednik ZAPS Aleš Prijon.

 

Inženirska zbornica Slovenije (IZS), ki je bila ustanovljena pred 22 leti, združuje več kot 6.500 pooblaščenih inženirjev, ki kot projektanti, revidenti, nadzorniki in vodje del delujejo na področju graditve objektov. Združeni so v šestih matičnih sekcijah: gradbenih inženirjev, strojnih inženirjev, elektroinženirjev, inženirjev tehnologov in drugih inženirjev, inženirjev geodetov ter inženirjev rudarske in geotehnološke stroke. Osnovno poslanstvo IZS je dvigovanje gradbene kulture, ki vključuje informiranje, izobraževanje in etično delovanje članov. Sekcije in komisije IZS aktivno sodelujejo pri pripravi sistemske prostorske, gradbene, javno-naročniške in geodetske zakonodaje. IZS je podaljšana roka države, ki s pooblastilom izvaja licenciranje inženirjev v postopku graditve – ima 11 pooblastil po zakonih o graditvi objektov in geodetski dejavnosti. Je aktivna članica mednarodnih inženirskih združenj in zbornic. Zastopa tudi poklicne interese svojih članov.

 

 

Več informacij:

Petra Kavčič, Inženirska zbornica Slovenije

telefon: 01 547 33 37; e-pošti: petra.kavcic@ izs.si,  izsping@izspong.siizs@izs.si

 

Agencija Andreja Jernejčič – Lin&Nil

telefona: 01 547 65 18, 041 812 669; e-pošta: info@jernejcic.si 


 
 
 
 

Kontakt

Inženirska zbornica Slovenije
Jarška cesta 10b, 1000 Ljubljana

T: +386 (0)1/547-33-33
F: +386 (0)1/547-33-20
E:  izsping@izspong.si