Topmenu  


Sporočila za medije

19.05.17

S potujočo razstavo na vagonu avtovlaka poklon znanemu slovenskemu inženirju Maksu Klodiču

 

 

»V veliko čast mi je, da smo se zbrali tukaj v poklon inženirju, ki je pomembno zaznamoval našo stroko. Maks Klodič je bil inženir avstro-ogrske šole, ki je veljala za eno najboljših. Objekti iz tistega časa so vrhunski in še vedno služijo svojemu namenu skorajda brez vzdrževanja,« je v uvodnih besedah ob slavnostnem odprtju prenovljenega vagona, posvečenega izjemnemu slovenskemu inženirju Maksu Klodiču, ki je sodeloval pri gradnji Bohinjskega predora, povedal Črtomir Remec, predsednik Inženirske zbornice Slovenije (IZS), ki je dogodek tudi podprla. V notranjosti vagona, ki so mu osvežili podobo in ga danes na železniški postaji v Bohinjski Bistrici slovesno priključili avtovlaku, ki redno vozi skozi Bohinjski predor, bodo lahko potniki odslej uživali v prebiranju zanimivih zgodb iz časa gradnje tega največjega predora na slovenskih tleh in se obenem seznanili z zanimivo življenjsko zgodbo inženirja Maksa Klodiča.

 

»Boljšega časa, da se poklonimo strokovnjaku za gradnjo železniških prog, ne bi mogli izbrati. Pred nami je namreč odločanje o nacionalnem strateškem razvojnem projektu – gradnja železniške povezave na relaciji Divača–Koper, ki se sicer napoveduje že 20 let. Inženirska stroka je soglasna, da se mora graditi dvotirna in ne enotirna proga. S projektom je treba zagotoviti, da se problematičen in ekološko sporen odsek z občutljivim vodnim zaledjem dokončno ukine,« je Remec današnji dogodek postavil tudi v kontekst aktualnega dogajanja. 

 

V okviru dogodka je zbrane goste in obiskovalce pozdravil tudi predsednik državnega zbora Matjaž Nemec. »V tem primeru gre za kulturno dediščino izjemnega pomena, ob pomembnih naravnih in okoliških lepotah se moramo tudi mlajše generacije zavedati, da moramo tisto, kar nam je bilo dano od naših predhodnikov, popeljati v prihodnost in dati našim zanamcem – upam, da v boljši formi, kot v zadnjih desetletjih. Kot kaže, se bo to res zgodilo,« je poudaril Nemec in dodal, da se bomo lahko od danes naprej s prenovljenim vagonom avtovlaka podali novim dogodivščinam naproti na eni najlepših prog na svetu.

 

Slovesnega dogodka sta se udeležili tudi generalna direktorica direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo mag. Ksenija Kovačec Naglič in generalna direktorica direktorata za kopenski promet na ministrstvu za infrastrukturo mag. Darja Kocjan.

 

O pomembni vlogi inženirja Maksa Klodiča kot gradbenega nadzornika in geodeta pri gradnji karavanško-bohinjske železniške proge in bohinjskega predora, ki sta na začetku 20. stoletja v nekaterih gorenjskih in posoških krajih korenito spremenila življenje ter odprla nove gospodarske poti, je spregovorila tudi direktorica Gorenjskega muzeja mag. Marjana Žibert. »Gradnja bohinjskega predora je tako graditeljem kot tudi domačinom predstavljala izziv, s katerim so se znali spopasti in ga izkoristiti. Danes sta življenjska pot Maksa Klodiča in gradnja predora dve dediščinski zgodbi, ki odpirata nove možnosti sodelovanja in nove poti pri predstavljanju naše skupne dediščine in naravnih lepot, ki nas obdajajo. Zato želimo v Gorenjskem muzeju s potujočo razstavo na vagonu avtovlaka stopiti na novo in drugačno pot pri predstavljanju muzejskih zgodb, ki so vredne spoštovanja in spomina,« je poudarila Žibertova in zbranim zaupala tudi nekatere zanimive podrobnosti iz življenja tega zanimivega slovenskega inženirja, ki je za seboj pustil tudi neprecenljive poljudne zapise o gradnji bohinjskega predora. Te je širši javnosti predstavljal v obliki člankov, objavljenih v takratni reviji Dom in svet, pozneje pa se je podpisal tudi kot avtor strokovne gradbeniške knjige o gradnji predora. Za preteklost Bohinja je sicer pomemben tudi kot snovalec načrtov za cesto in žično ter zobato železnico na Triglav.

 

V okviru slavnostnega dogodka so organizatorji pripravili tudi blagoslov vagona, ki sta ga krstili vnukinji znanega inženirja, Neda in Adela Klodič. Za piko na i celotnemu dogajanju pa je poskrbela otvoritvena vožnja do Mosta na Soči. 

 

 

Prilagamo fotografije z dogodka, avtorica je Petra Kavčič (IZS).

 

Podpis k fotografijam:

 

Danes je otvoritveno vožnjo doživel prenovljen vagon avtovlaka, posvečen izjemnemu  slovenskemu inženirju Maksu Klodiču, foto Petra Kavčič (IZS).

 

Z leve – predsednik DZ Matjaž Nemec, Neda Klodič, Adela Klodič in predsednik IZS Črtomir Remec, foto Petra Kavčič (IZS).

 

Na krstni vožnji so uživali – z leve generalna sekretarka IZS Barbara Škraba Flis, predsednik IZS Črtomir Remec in Dušan Jež, pravnuk inženirja Maksa Klodiča, foto Petra Kavčič (IZS).

 

Z leve – Ksenija Kovačec Naglič, generalna direktorica direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo, direktorica Gorenjskega muzeja Marjana Žibert in predsednik IZS Črtomir Remec, foto Petra Kavčič (IZS).

 

Inženirska zbornica Slovenije (IZS), ki je bila ustanovljena pred 20. leti, združuje 7000 pooblaščenih inženirjev, ki kot projektanti, revidenti, nadzorniki in vodje del delujejo na področju graditve objektov. Združeni so v šestih matičnih sekcijah: gradbenih inženirjev, strojnih inženirjev, elektroinženirjev, inženirjev tehnologov in drugih inženirjev, inženirjev geodetov ter inženirjev rudarske in geotehnološke stroke. Osnovno poslanstvo IZS je dvigovanje gradbene kulture, ki vključuje informiranje, izobraževanje in etično delovanje članov. Sekcije in komisije IZS aktivno sodelujejo pri pripravi sistemske prostorske, gradbene, javno-naročniške in geodetske zakonodaje. IZS je podaljšana roka države, ki s pooblastilom izvaja licenciranje inženirjev v postopku graditve – ima 11 pooblastil po zakonih o graditvi objektov in geodetski dejavnosti. Je aktivna članica mednarodnih inženirskih združenj in zbornic. Zastopa tudi poklicne interese svojih članov.

 

Gorenjski muzej zbira, hrani, raziskuje in predstavlja kulturno dediščino, ki je namenjena sodobnim potrebam za oporo pri tvorbi in vzdrževanju regionalne in lokalnih identitet ter v navdih in pomoč za iskanje rešitev sodobnih kulturnih problemov ljudi na Gorenjskem in širše. Svoje poslanstvo gradijo na podlagi nosilnih zbirk: arheološke, etnološke, zbirke ljudske umetnosti, starejše, umetnostne, kulturne in novejše zgodovine ter sodobnosti, kabineta slovenske fotografije, likovne ustvarjalnosti Gorenjske in Prešerniane. Muzej je usmerjen v nenehno komuniciranje z okoljem. Gorenjski muzej je kraj, kjer se srečujejo ljudje, ki znajo v ohranjeni kulturni dediščini najti tiste skupne poteze, ki nas povezujejo z drugimi narodi oziroma kulturami, obenem pa izpostaviti tudi tiste dragotine, ki so le naše. S potujočo razstavo na vagonu avtovlaka želijo stopiti na novo in drugačno pot pri predstavljanju muzejskih zgodb, ki so vredne spoštovanja in spomina.

 

 

Več informacij:

 

Agencija Andreja Jernejčič – Lin&Nil
Telefona: 01 547 65 18, 041 812 669; e-pošta:  infoping@jernejcicpong.si

 

Petra Kavčič, Inženirska zbornica Slovenije

Telefon: 01 547 33 37; e-pošti:  petra.kavcicping@izspong.si,  izsping@izspong.si

 

Jelena Justin, Gorenjski muzej

Telefon: 04 201 39 54; e-pošta:  jelena.justinping@gorenjski-muzejpong.si

 

 

 


 
 
 
 

Kontakt

Inženirska zbornica Slovenije
Jarška cesta 10b, 1000 Ljubljana

T: +386 (0)1/547-33-33
F: +386 (0)1/547-33-20
E:  izsping@izspong.si