Priročniki Publikacije  


Stroka je prepričana, da država kot investitor slabo vodi svoje investicije

STROKA JE PREPRIČANA, DA DRŽAVA KOT INVESTITOR SLABO VODI SVOJE INVESTICIJE

 

 

 

 

 

 


Od leve proti desni: dr. Mitja Pavliha (MOP), mag. Ljubo Žerak (MP), g. Jakob Presečnik (poslanec DZ RS) in mag. Črtomir Remec (IZS)
Omizje je vodila Alenka Avberšek, izvršna direktorica GZS za zakonodajo in politike

 

Inženirska zbornica Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije sta 8. junija 2009 znova organizirali posvet o učinkovitosti javnih gradenj. Zbralo se je prek 120 udeležencev, predstavnikov gradbene in inženirske dejavnosti, članov GZS ter vrsta pooblaščenih inženirjev, članov IZS, poslanec Državnega zbora, predstavnikov ministrstev, državnih, regionalnih in lokalnih institucij in medijev.

 

V povezavi z najavljeno pospešeno graditvijo in obnovo javnih infrastrukturnih objektov, kot pomembnega dela proti kriznih ukrepov, je stroka opozorila, da država slabo vodi svoje investicije. Neizkušeni investitorji v želji po čimprejšnjem pričetku gradnje podcenjujejo prvo fazo gradnje – to je pripravo strokovnih podlag in načrtovanje – ki je relativno poceni, določa pa uspešnost ali neuspešnost investicije.

 

Država se mora po mnenju udeležencev posveta za vodenje svojih investicij usposobiti, poskrbeti mora za nujne spremembe zakonodaje s področja javnega naročanja, graditve, prostora in varstva okolja ter se nenazadnje ustrezno organizirati. Stroka vidi rešitev v ustanovitvi direktorata za graditev in hkrati agencije za javne investicije. Prepričana je, da je to nujna sistemska sprememba za manj neusklajenosti v zakonodaji in manj napak v vodenju investicij, s čemer bi zagotovili pomembne prihranke v denarju in času.

 

Država mora za ponovno oživitev gospodarstva in kakovostna delovna mesta pospešeno in učinkovito vlagati v javno infrastrukturo. Dejstvo pa je, da ni projektov, pripravljenih za takojšen pričetek gradnje, s katerimi bi te proticiklične ukrepe dejansko realizirali, ne le načrtovali. Zato mora država z analizo stanja o pripravi prostorske, projektne in investicijske dokumentacije za vse predvidene nove investicije najprej ugotoviti, kakšne so realne možnosti za zagon ključnih državnih investicij in opredeliti njihovo prioriteto. Država mora urgentno z javnimi naročili sprožiti izdelavo manjkajoče investicijske dokumentacije, zlasti idejne projekte in investicijske programe – na nivoju, primernem za kandidaturo za črpanje razvojnih sredstev EU. Na nivoju Vlade RS je potrebno zagotoviti obvezo vseh ministrstev in ostalih državnih resorjev, da bodo zagotovili najvišjo prioriteto in podporo pri sodelovanju v večjih državnih projektih. Čim prej je potrebno pripraviti večletne programe, ki bodo temeljili na zagotovljenih proračunskih in drugih finančnih sredstvih ter realnih možnostih izvedbe. Za vodenje teh investicij je treba postaviti najbolj kompetentne ekipe strokovnjakov.

 

Ponovno je potrebno pregledati obstoječo zakonodajo, ki omejuje in ovira hitro izvajanje državnih investicij (prostor, gradnja, javna naročila, okolje, itd) in jo po potrebi hitro spremeniti. Pri tem je treba vključevati stroko (ne diskriminatorno kot doslej) že v zgodnjih fazah njenega nastajanja, ne šele ob obravnavah v parlamentu. To velja tudi z vidika odprave administrativnih ovir za vsako ceno, ker lahko z namenom odprave navideznih ovir povzročijo slabšo učinkovitost načrtovanja, s tem pa tudi graditve (projektna naloga, projekt za razpis, itd).

 

Omizje je vodila Alenka Avberšek, izvršna direktorica GZS za zakonodajo in politike, ki je prisotne pozdravila tudi v imenu odsotnega generalnega direktorja GZS, mag. Sama Hribarja Miliča.

 

Mag. Črtomir Remec, predsednik IZS, je izpostavil cilje, ki bi si jih država kot največji investitor morala zastaviti, še posebej v teh kriznih časih: »To so boljša organiziranost države kot investitorja, usklajeno sprejemanje zakonodaje ob upoštevanju stališč strokovne javnosti, pospešitev investicij v javne stavbe in predvsem javno infrastrukturo ter kakovostna, energetsko učinkovita in cenejša gradnja.« Državi je predlagal ustanovitev direktorata ali agencije za javne investicije, katere temeljna naloga bi bila med drugim priprava skupne strategije graditve javnih objektov, nadalje priprava smernic za pripravo razpisne dokumentacije, določitev postopka in kriterijev za najboljšega ponudnika, določitev koncepta vodenja in analize javnih gradenj, priprava korekcijskih ukrepov za izboljšanje vodenja investicij, okolju prijazna in trajnostna gradnja ter sodelovanje pri pripravi zakonodaje. »Z učinkovito organiziranostjo in usposobljenostjo države ter nujnimi spremembami zakonodaje je mogoče privarčevati 10% letne vrednosti javnih naročil za javne investicije, t.j. 100 mio EUR vsako leto« je prepričan mag. Remec.

 

Udeležence okrogle mize sta nagovorila tudi v.d. generalnega direktorja Direktorata za prostor Ministrstva za okolje in prostor, dr. Mitja Pavliha, in v.d. generalnega direktorja Direktorata za železnice in žičnice Ministrstva za promet, mag. Ljubo Žerak.

 

Dr. Mitja Pavliha je izpostavil pomanjkanje projektov, ki bi bili primerni za takojšnje črpanje kohezijskih sredstev po OP razvoja okoljske in prometne infrastrukture 2007- 2013. Zato je država v iskanju hitrih rešitev ustanovila vladno medresorsko komisijo z nalogo odpraviti ovire pri umeščanju in graditvi objektov državnega in naddržavnega pomena. Cilj komisije je podati predloge za spremembo zakonodaje in boljšo organiziranost države. V pripravi je zakon o umeščanju linijskih objektov v prostor, s katerim naj bi se med drugim premostilo probleme z izvršbo, razlastitvami in odgovornostmi za baze podatkov nosilcev urejanja prostora.

 

Mag. Ljubo Žerak je izpostavil dotrajanost obstoječe železniške infrastrukture, ki terja takojšnje investicije v novogradnje in obnovo, zaradi česar intenzivno pripravljajo več DPN-jev. Opozoril je na problematiko njihovega umeščanja v prostor, še posebej tistih, ki so predvideni na kmetijskih zemljiščih in s tem v zvezi na nujnost sprememb prostorske in resorne zakonodaje. Nadaljeval je s problematiko kadrovske podhranjenosti stroke na resornem ministrstvu in v projektivi, ki se nanaša na železnice. Problem je financiranje – za 200 do 250 mio evrov potrebnih sredstev za obnove bo država zasebnemu kapitalu po principih JPP nudila državno jamstvo. Med načrti je za leto 2010 posebej opozoril na novogradnjo enotirne proge Divača Koper in dveh odsekov v SV Sloveniji, ki bodo prva priložnost za konkretno, ne le najavljeno vključitev domače inženirske in gradbene stroke.

 

Borut Gržinič, direktor GZS ZGIGM, je med drugim predstavil 10 točk Gradbeniškega (FIEC) Manifesta EU politikom. Med njimi nujnost pospeševanja procesov odločanja in izvrševanje projektov v teku, pomen preseganja zamud v investiranju in pri pripravi bodočih projektov, znižano stopnjo DDV in drugih davčnih olajšav za graditev stanovanj in drugih stavb, vzpodbujanje energetsko učinkovitih obnov in s tem zmanjšanja klimatskih sprememb ter zmanjšanje energetske odvisnosti, s čemer se ustvarjajo nova zahtevna delovna mesta v gradbeništvu.

 

Metod Di Batista, GZS, predsednik UO ZISP, DDC, d.o.o., se je osredotočil na problematiko usklajevanja v prostoru in dejstvo, da »so zadnje spremembe prostorske zakonodaje prinesle podaljšanje postopka iz teoretičnih 24 na 37 mesecev, kar je za vsakega, ne le javnega investitorja, nesprejemljivo.« Državo je pozval, da prevzame zakonodajo evropskih držav, pri katerih trajajo postopki umeščanja v prostor namesto naših 6 let, leto ali dve manj kot pri nas.

 

Težave pri gradnji (javnih) objektov po mnenju Ivana Lebana, predsednika komisije IZS za sistemske zakone, izhajajo tudi iz dejstva, da »dokumentacija, določena v zakonodaji, ne sledi potrebam in logiki vodenja investicije in načrtovanju, graditvi in obratovanju objekta.« Poleg tega je država z razlogom zmanjšanja administrativnih ovir iz zakona o graditvi objektov črtala projekt za razpis kot obvezen del projektne dokumentacije. Tako je pretrgala nit odgovornosti v investicijskem procesu in si s tem naredila veliko škode. »In prav iz slabe razpisne dokumentacije izvira večino problemov neuspešne gradnje«, je prepričan g. Leban. Opozoril je na časovno neskončnost izdelave državnega prostorskega načrta, ki je posledica obvezne pridobitve mnenj nanj, in državo pozval, da »definira nekatere objekte nacionalnega interesa in s tem prepreči zlorabo demokracije«.

 

Po mnenju mag. Vekoslava Korošca, direktorja GZS – Združenja za inženiring (ZING) in Združenja za svetovalni inženiring (ZISP), je pomanjkanje znanj javnih investitorjev na področju vodenja investicij najbolj akutno pri pripravi razpisov in vrednotenju ponudb. »Cena ne sme biti edini kriterij za izbor izvajalca. Pomembni kriteriji so tudi profesionalna usposobljenost, izkušnje, vodstvene sposobnosti, razpoložljivost sredstev, strokovna neodvisnost, poštena finančna konstrukcija za določitev cene in strokovna integriteta«, je poudaril mag. Korošec.

 

Anton Šajna, GZS, Društvo inženiring, je opozoril na pomanjkljivost v zakonodaji, po kateri je lahko investitor neuki udeleženec v investicijskem procesu, pri čemer pa ima po zakonu številne obveznosti in odgovornosti, poleg tega pa tudi na neustrezno definiranost pravil, pooblastil in odgovornosti gradbenega nadzora. Izpostavil je tudi ustrezno plačilo za kakovosten nadzor, ki je prevečkrat podvrednoten.

 

Mitja Lenassi, IZS, predsednik strokovnega sveta matične sekcije strojnih inženirjev, Lenassi, d.o.o., je investitorjem predlagal, da » v investicijski proces graditve javne stavbe uvedejo postopek »usposobitve objekta««. Postopek v zahodnem svetu ni novost, podpira ga tudi Evropska gradbena direktiva EPBD. Gre za postopek, ki sproti, ne šele na koncu, zagotavlja, da so v stavbi vedno bolj zahtevni sistemi zasnovani, načrtovani, izvedeni in preizkušeni tako, da obratujejo in so vzdrževani tako, kot je zahtevano v projektni nalogi. Tudi on je opozoril na perečo slabost slovenske zakonodaje, t.j. neobveznost izdelave in verificiranja projektne naloge s strani investitorja. »Jasna projektna naloga, ki je živ proces, je ena ključnih sestavin projekta. Šele jasno zastavljeni cilji namreč predstavljajo osnovo za ocenjevanje dobljenega končnega rezultata, t.j. zgrajene stavbe z vsemi inštalacijami in opremo.«

 

Zaključki posveta so bili posredovani Vladi RS in resornim ministrstvom, povzetek pa je GZS predstavila predsedniku Vlade in kriznim ministrom na Vrhu slovenskega gospodarstva z Vlado RS 12. 6. 2009.

 

Po predstavitvah je stekla razprava. V njej so udeleženci podprli nujne sistemske spremembe na področju zakonodaje in organiziranosti države, ki bi ob takojšnjih strateških odločitvah Vlade pripeljale do dejanskega zagona javnih infrastrukturnih investicij še v tem letu.

 

Zapis in zaključki razprave so objavljeni pod aktualno na www.izs.si.

 

Predstavitve posameznih govorcev so objavljene na  spletni strani.