Novica  

28.01.19

Tudi ZAPS predlaga sklic Strokovnega sveta za učinkovito rabo energije v stavbah na temo sNES

 

 

Objavljamo tudi poziv predstavnika ZAPS v Strokovnem svetu URE, g. Miha Dobrina, ki se pridružuje pozivu Mitje Lenassija o sklicu sestanka.

 

Poziv ZAPS:

 

Prav vsi udeleženci v gradnji, tako arhitekti in inženirji kot investitorji in nenazadnje tudi podjetja, ki zagotavljajo oskrbo z energijo, potrebujemo jasna, nedvoumna in poenotena pravila, znotraj katerih lahko vsak od udeležencev izpolnjuje svoje naloge in cilje.  

 

Po skoraj štirih letih od sprejema AN sNES bi bilo upravičeno pričakovati, da bi MzI, v primeru odgovornega ravnanja, v analizi pripravilo refleksijo na v AN sNES postavljene vrednosti, s ključnima vprašanjema ali so bile zahteve postavljene previsoko ter koliko nas izpolnjevanje teh zahtev stane. S stališča arhitektov preveč. Ne samo v denarju, temveč tudi v podpisovanju izjav, za katere vemo, da so najmanj dvomljive če ne že povsem neresnične. Kot npr. pri projektu v Mariboru, za katerega sem za potrebe elaboratov in izkazov od Energetike Maribor želel pridobiti podatke o deležu OVE v daljinskem ogrevanju. Dobil sem eno samo meglo, brez ene same samcate številke, s precej višjega nivoja pa mi je bilo zelo direktno povedano, naj ne drezam dalje.  

 

V parafraziranju Orwelovega 'štiri noge dobro, dve nogi slabo' se, posebej v povezavi z LEK-i oz. prioritetnimi redi uporabe energentov v posameznih občinah, med drugim gibljemo v smeri 'daljinsko ogrevanje dobro, toplotne črpalke slabo'. Za vsako ceno. In to kljub temu, da so alternativni načini energijsko učinkovitejši, okolju prijaznejši, prijaznejši za investitorja in uporabnika, ter da so ti alternativni načini povsem skladni z zakonom (14. točka 3. člena GZ).

 

K predlogom Mitje Lenassija o temah sestanka je nujno uvrstiti tudi izmenjavo mnenj o terminu 'uporaba objekta', kot podlagi za 'obvezno razlago', ki jo vse stroke pred 2020 nujno potrebujemo:

  • 38. točka 3. člena GZ je specifična, vezana na izpolnitev vseh za uporabo stavb potrebnih zahtev, zato te 'uporabe objekta' ne moremo privzeti kot razlage termina uporaba, ki je zapisana ali se je nekomu nomotehnično neusklajeno zapisala v nekem drugem predpisu,
  • glede na specifiko gradnje, ki ji je v celotnem trajanju od pričetka gradnje (projektiranja) skozi vse postopke do izgradnje in pridobitve uporabnega dovoljenja nemogoče določiti čas trajanja (projektiranje, mnenja, upravna odločba (GD), procesni roki, razpisi, revizije, fizična gradnja, tehnični pregled, odprava napak, uporabno dovoljenje), je potrebno za pričetek uporabe privzeti neko nedvoumno fiksno točko, ki velja,
  • edini 'fiksni' točki v procesu graditve sta datum pogodbe (o projektiranju) ter datum vloge dokumentacije za pridobitev GD. Običajna praksa pri spremembah zakonov je datum pogodbe, GZ se je poslužil druge. Na osnovi dolgoletne prakse s stališča stroke kot primernejšega v debato predlagam datum pogodbe. Predlog je pragmatičen tako s stališča projektiranja, ob začetku projektiranja bi 'morali' biti znani vsi ključni za projektiranje potrebni parametri, kot tudi s stališča izvajanja že sprejetih zahtev, saj se zaradi tistih nekaj objektov, ki bi 'ušli' skozi datumsko sito, nebo 'ne bo podrlo na glavo'.

 

Zgornje sem zapisal s stališča člana Sveta in predstavnika stroke. S stališča državljana pa zapišem še, da prav od vseh udeležencev, še posebej pa od 'public servants' (javnih uslužbencev) pričakujem rešitve, ki ne bodo vedno znova v zmagovitem stilu 'višje, hitreje, močneje' (od vseh ostalih držav) temveč predvsem pragmatični 'primerno višje, dovolj hitreje in predvsem modrejše'. V stavbe po nepotrebnem investirana sredstva so namreč v celoti 'vržena' stran. Za koga že? Za primat med 'najboljšimi'? Ta sredstva niso 'kolateralna škoda', pač pa naša lastna neumnost, s svojimi predpisi smo jih sami vgradili v stavbe. In teh v stavbe po nepotrebnem za večno vgrajenih sredstev nihče ne more nameniti za nobeno drugo stvar, na primer za razvoj.