Novica  

07.08.18

Poročilo parlamenta Združenega kraljestva poziva k ukrepom za zmanjšanje pregrevanja stavb

 

V poročilu britanskega parlamenta, objavljenem 26. julija 2018 in v izvirniku dostopnem na  https://publications.parliament.uk/pa/cm201719/cmselect/cmenvaud/826/82603.htm#_idTextAnchor000, je poziv za spremembo gradbenih predpisov zaradi upoštevanja prihodnjih vročinskih valov kot posledica podnebnih sprememb. Odbor za okoljsko presojo (Environmental Audit Committee) ugotavlja, da se bodo z vročino povezani smrtni primeri v Združenem kraljestvu do leta 2050 podvojili, povzpeli na 7000 letno, razen če se ne bo povečala osredotočenost na omejevanje pregrevanja stavb. Pri sedanjih temperaturah se eden od petih domov v Združenem kraljestvu pregreje. Sedanji manko predpisov za preprečevanje pregrevanja pomeni tudi, da bodo novogradnje, vključno z bolnišnicami in oskrbovanimi stanovanji, ki ostanejo v britanskem stavbnem fondu 70 let, povečale število stavb, ki se poleti pregrejejo. Odbor navaja, da bi vlada morala sprejeti »gradbene predpise za zaustavitev pregrevanja novih stavb in predpisati uporabo dinamičnega toplotnega modeliranja za nove stavbe kot obvezno zahtevo« (building regulations to stop new buildings overheating, and make the use of a dynamic thermal-modelling test a regulatory requirement for new buildings).

 

Pregrevanje stavb je očitno postala težava tudi na področjih s hladnim podnebjem, še posebej v novih zrakotesnih in močno izoliranih stavbah z velikimi zastekljenimi površinami. Da bi preprečili takšne težave, je Estonija že pred leti uvedla postopek in zahteve glede temperaturne simulacije stavb. Pri tem je uporabila enega od ciljev Direktive o energijski performančnosti stavb (2010/31/EU), to je zmanjšanje potrebne energije za hlajenje stavb ob sočasnem izboljšanju notranjega okolja ter preprečitev pregrevanja. Namreč, Priloga I EPBD v 1. točki zahteva. Da se »Energijska performančnost stavbe določi ... in odraža skozi ... potrebe za hlajenje (energija, potrebna za preprečevanje pregrevanja), da se ohranijo predvideni temperaturni pogoji ...« V Estoniji od 2008 dalje to področje obravnava predpis »Minimalne zahteve za energijsko performančnost«, ki poleg samih energijskih zahtev ureja tudi toplotno ugodje v poletnem času. Estonski predpis tako določa mejo za največji presežek v notranjosti prostora, izražen v stopinjah (°C*h) nad določeno osnovno temperaturo.

 

Pri stanovanjskih stavbah je osnovna temperatura določena z vrednostjo tb = + 27 °C, presežena meja s 150 °C*h, za nestanovanjske stavbe znašata vrednosti +25 °C oziroma 100 °C*h. Obračunsko obdobje je določeno za poletni čas od 1. julija do 31. avgusta, pri čemer se upošteva zgolj čas uporabe stavbe, izven tega časa pa lahko prihaja do višjih temperatur. Slednje ne velja za stanovanjske stavbe, saj se zanje šteje, da so te v uporabi 24 ur na dan in 7 dni v tednu. V stavbah z vgrajenim sistemom hlajenja posebno poročanje o temperaturnih simulacijah ni potrebno, saj je hlajenje v vsakem primeru že upoštevano pri dinamični simulaciji potrebne energije. Za izračun velja  enačba. (90 KB) 

 

Pri čemer DHδb predstavlja presežek temperature nad osnovno temperaturo δi, izraz δb povprečno sobno temperaturo v določeni uri in j skupno število ur v danem obdobju. Na slikah ob sami enačbi je prikazano gibanje temperatur, obrazložitev izračuna in primer takšnega rezultata kot sestavni del predpisanega poročila.


Sicer dokazovanje ustreznosti notranjih projektnih temperatur ni nikakršna novost. Na primer ANSI/ASHRAE/IES Standard 90.1 jo uporablja v povezavi z dokazovanjem energijskih lastnosti stavb. Tako pri uporabi metode performančnega ocenjevanja (Performance Rating Method), ki omejuje dovoljeno število ur, ko notranje temperature odstopajo od projektiranih. Namreč, preprosto je zagotoviti nizko rabo energije za ogrevanje in hlajenje, če ni potrebno zagotoviti tudi notranjih temperaturnih stanj. Tako prepoznana kot ustrezna programska oprema vedno izračuna, in izpisek tudi prikaže, ne samo število ur, ko notranja temperatura odstopa od projektne, ampak tudi za koliko. Primer takšnega izpisa je mogoče videti   tukaj (241 KB).

 

In kako je z dokazovanjem nepregrevanja stavb pri načrtovanju stavb pri nas, ki smo na zemljevidu precej bolj južneje od obeh izpostavljenih držav? Pred kratkim objavljeni Pravilnik o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov (Ur. l. RS, št. 36/18) v 18. členu, ta se nanaša na dokazovanje bistvenih zahtev, se do nepregrevanja stavb ne opredeljuje. V 3. točki tega člena, ta obravnava »izpolnjevanje bistvene zahteve higienske in zdravstvene zaščite ter zaščite okolja«, se zahteva samo dokazovanje »zagotavljanja kakovosti zraka v prostorih«, ne tudi dokazovanje »zagotavljanja toplotnega okolja«, če vsebinsko izhajam iz Pravilnika o prezračevanju in klimatizaciji stavb (Ur. l. RS, 42/02). To, da zagotavljanje temperatur v prostorih pri projektiranju ne predstavlja za dokazovanje potrebne bistvene zahteve, pač pomeni neonesnažen zrak. Tudi v 6. točki istega člena, ki obravnava »izpolnjevanje bistvene zahteve varčevanja z energijo in ohranjanja toplote«, tega ni. Se pa v tem delu zahteva tudi »podatek o celotni letni izgubi (QL) stavbe«, ki je bil sicer v Sloveniji opuščen že pred 10-imi leti, saj ga je zahteval PTZURES 2002 v svojem 7. členu. Poleg dveh stalnic »slovenske energetske učinkovitosti«™, količnika specifičnih transmisijskih toplotnih izgub (H'T) stavbe in podatka o predvideni letni potrebni toploti za ogrevanje (QNH) objekta na enoto kondicionirane površine stavbe. Hlajenje ni pomembno!?

 

Še nekaj glede prevoda 6. bistvene zahteve »Varčevanje z energijo in ohranjanje toplote«, ki se v izvirniku Uredbe (EU) št. 305/2011 imenuje »Energy economy and heat retention«. »Varčevanje z energijo« ni smiseln prevod besedne zveze »Energy economy«, bolj primeren bi bil »gospodarno ravnanje z energijo«, saj gospodarno ravnanje ni enako varčevanju. Vendar tudi pri »Heat retention« smiselno ne gre za ohranjanje toplote, ampak predvsem za »zadrževanje toplote« - pozimi znotraj, poleti zunaj stavbe. Tako postane tudi skrb za preprečevanje pregrevanja stavb bolj razumna in samoumevna. Vendar pa pri nas šteje predvsem ogrevanje, zato pri »slovenski energetski učinkovitosti«™ velja predvsem ta kriterij. Tako pri slovenskih energetskih izkaznicah, ki edino glede tega poznajo energijske razrede, kot tudi pri AN sNES, v katerem je zapisano, da se stavba z zelo visoko energetsko učinkovitostjo doseže z dodatnim znižanjem največje potrebne toplote za ogrevanje na 25 kWh/m2 a (energijski razredi A1, A2 in B1).

 

Bo morda pred meseci spremenjen EPBD, o čemer ste bili seznanjeni že preko novice (http://www.izs.si/novica/objavljena-sprememba-epbd-in-eed-2334/), kaj spremenil v razumevanju in obravnavi »slovenske energetske učinkovitosti«™?