Novica  

01.08.19

Pooblaščenost kot inženirjev status, ne nujno tudi dovoljenje za takšno nastopanje

 

9. julija je UO IZS na svoji 259. seji soglasno sprejel sklep o potrditvi kompromisnega skupnega predloga IZS in GZS-ZGIGM za spremembo GZ in ZAID, ki zadeva področje izvajanja del in vodij del, po katerem so vse osebe z izobrazbo »inženir« upravičene do uporabe poklicnega naziva pooblaščen inženir (PI), ne glede na stopnjo izobrazbe in na delno pooblastilo (npr. samo za projektiranje in nadzor ali samo za vodenje del in nadzor). Namen predloga je sprememba zakonodaje in tako odprava »neupravičenega odvzema statusa pooblaščenega inženirja« vsem tistim, ki so tega pridobili z opravljenim izpitom za odgovorno vodenje del po drugem odstavku 133. člena ZGO-1. Odvzem statusa predstavlja enega od glavnih očitkov teh inženirjev vodstvu IZS, saj naj jih ta ne bi zaščitil pri sprejemanju nove gradbene zakonodaje.

Ne glede na (ne)upravičenost očitka vodstvu IZS o nezadostnem ščitenju inženirjev z opravljenim strokovnim izpitom za vodenje del pri spreminjanju zakonodaje, velja podrobno pogledati troje. Prvič, kako je bil status PI dejansko rešen v ZGO-1, drugič, pomen in vlogo PI pri graditvi, in tretjič, kakšen odziv se od MOP lahko pričakuje.

 

1. STATUS POOBLAŠČENEGA INŽENIRJA

 

Ob preverbi prvega, to je statusa PI v ZGO-1, se izkaže naslednje:
• Četrta točka 135. člena, ta se nanaša na področja opravljanja storitev, ki jih daje posamezna vrsta strokovnega izpita, izrecno navaja, da samo tisti z opravljenim izpitom za projektiranje »LAHKO NASTOPA KOT POOBLAŠČEN INŽENIR ter opravlja storitve odgovornega projektiranja… ter storitve odgovornega nadzornika …«, peta točka istega člena pa za tistega z opravljenim izpitom za odgovorno vodenje del, da »lahko nastopa SAMO kot odgovorni vodja del, kot odgovorni vodja gradbišča in kot odgovorni nadzornik«.
• Drugi odstavek 128. člena pravi, da z dnem vpisa v imenik IZS posameznik pridobi status pooblaščenega inženirja.
• Tretja točka 129. člena, ta se nanaša na pooblastila, pravi, da pridobljen status pooblaščenega inženirja OMOGOČA IZDELAVO tiste vrste NAČRTOV za katero ima posameznik ustrezno strokovno izobrazbo, vodenje del, opravljanje nadzora pri graditvi objektov, opravljanje geodetskih storitev … TER  opravljanje tistih inženirskih storitev, za katere ima pooblaščeni inženir v skladu z določbami 135. člena tega zakona opravljen strokovni izpit.

 

Iz predstavljenega je mogoče zaključiti naslednje:
1. da je kot PI lahko NASTOPAL samo tisti z opravljenim strokovnim izpitom za projektiranje,
2. da je imel vsak, vpisan v imenik IZS, tudi STATUS PI,
3. da je PRIDOBLJEN STATUS PI OMOGOČAL izdelavo tiste vrste načrtov, za katere je imel posameznik ustrezno strokovno izobrazbo, vodenje del in opravljanje nadzora, poleg naštetega, zaradi uporabe besedne zveze TER, tudi opravljanje še tistih (drugih) inženirskih storitev, za katere ima opravljen strokovni izpit.

 

Vse skupaj deluje precej zmešano in tudi nasprotujoče si, saj je kot PI lahko nastopal samo tisti z opravljenim izpitom za projektiranje, vsi vpisani v imenik so pridobili status PI, ta pa je VSEM omogočal izdelavo načrtov glede na strokovno izobrazbo, vodenje del, opravljanje nadzora in tudi geodetskih storitev, poleg tega pa še tiste inženirske storitve, za katere je imel inženir opravljen strokovni izpit1.

 

2. POMEN IN VLOGA POOBLAŠČENEGA INŽENIRJA

 

Ker je bil ZGO-1 glede statusa, nastopanja in pooblastil PI očitno slabo napisan, si je pri iskanju njegovega pomena in vloge potrebno pomagati s KLJUČNO etično obvezo vsakega PI ne glede na njegovo poimenovanje, ki se po svetu razlikuje. Četudi se pooblaščen inženir v ZDA, Kanadi, Avstraliji in še kje imenuje »Professional Engineer«, v VB »Chartered Engineer«, v Nemčiji »Beratende Ingenieure«, je njegova obveza smiselno povzeto vedno naslednja: »Uporaba inženirjevega znanja in veščin za ščitenje varnosti, zdravja in dobrega počutja splošne javnosti.«2 Zato tudi splošno velja, da ima v primeru obstoja neskladja med dolžnostjo pooblaščenega inženirja zaščite javnega interesa in poklicno dolžnostjo do svoje stranke, prednost poklicna dolžnost do splošne javnosti. Pri tem je ključno razumeti, da EDINO pooblaščen inženir SME SPREJEMATI KONČNE ODLOČITVE pri neposrednem izvajanju inženirskih storitev, ki se tičejo tudi splošne javnosti.

 

Zato je pri vprašanju dodeljevanja (in ohranjanja) položaja (statusa) pooblaščenega inženirja  in dovoljevanja nastopanja v tej vlogi ključno ugotoviti, kdo sme sprejemati končne odločitve pri neposrednem izvajanju inženirskih storitev, ki zadevajo tudi splošno javnost. Sme oz. je to smel po ZGO-1 početi samo inženir projektant, ali to smeta oz. sta smela tudi inženirja, ki nastopata v vlogi vodje del in nadzornika? Dejstvo je, da sta bila strokovna izpita po ZGO-1 za nastopanje v vlogi projektanta in vodje del različna. Kakorkoli, če je odgovor na postavljeno vprašanje nikalen, potem velja, da ne glede na enako poimenovanje, vsi inženirji dejansko niso pooblaščeni; v nasprotnem primeru so.

 

Gradbeni zakon (GZ) in Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID) sta ob predstavljeni zmešnjavi na področju »pooblaščenih inženirjev« v ZGO-1 to želela odpraviti in na zgoraj postavljeno vprašanje posredno odgovorila nikalno, področje pooblaščenega inženirja pa uredila na način, ki tistim z opravljenim izpitom za odgovorno vodenje del ne ustreza. Nova zakona jim nista odvzela samo pridobljenega statusa pooblaščenega inženirja, ne morejo tudi več izdelovati načrtov, kar je prav vsem s tem statusom izrecno omogočala tretja točka 129. člena ZGO-1, ki pa jim ga IZS v izdanih potrdilih pravice nastopanja tudi ni nikoli dodelila. Kot tudi ne vsem s statusom PI pravice do opravljanja geodetskih storitev3.

 

3. KAKŠEN ODZIV SE LAHKO OD MOP PRIČAKUJE

 

Ministrstvo se bo očitno moralo ponovno opredeliti. Prvič se je to že nedvoumno z zapisanim v obeh zakonih. Ali je pri »pooblaščenem inženirju« bistveno ohraniti enak status vseh treh ključnih inženirjev pri graditvi (projektanta, nadzornika, vodje del) že zaradi pridobljenih pravic ali celo česa tretjega, ali je primerneje, da se tako imenuje samo tisti, ki je dejansko pooblaščen za sprejemanje končnih odločitev zaradi ščitenja interesa splošne javnosti? Če se bodo ponovno odločili za jasno ločevanje inženirjev, eno od možnosti predstavlja tudi zakonsko preimenovanje »projektantov« v poklicne inženirje, inženirje svetovalce…, podobno kot drugje, saj preimenovanja teh ne odvzema pridobljenega pooblaščenega statusa odgovornim vodjem del.

 

Sicer pa dosedanje stališče MOP do vprašanja dejanske pooblaščenosti inženirjev, ki nimajo opravljenega izpita za projektiranje, do neke mere ponazorita dva primera:

 

1. Odgovor na postavljeno vprašanje glede dolžnosti nadzornika, opredeljenih v drugem odstavku 13. člena GZ. V točki 9 tega člena se izrecno zahteva tudi PREVERJANJE IZPOLNJEVANJA BISTVENIH ZAHTEV tehničnih rešitev v dokumentaciji za izvedbo gradnje. V ZGO-1 se je ta postopek imenoval revizija, za katero je bilo v drugem odstavku 53. členu navedeno, da se z njo v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja PREVERJA IZPOLNJEVANJE vseh BISTVENIH ZAHTEV glede na namen objekta. Ob natančnem primerjanju obeh zakonov je mogoče sklepati, da je sprememba med obema dejansko naslednja:
• Preverjanje bistvenih zahtev v projektni dokumentaciji se ne imenuje več revizija in po GZ nima niti nekega posebnega imena niti predpisane oblike.
• Preverjanje bistvenih zahtev v projektni dokumentaciji je zopet postalo obvezno.
• Preverjanje bistvenih zahtev v projektni dokumentaciji je iz faze PGD prestavljeno v, oziroma pred fazo izvedbe.
• Preverjanje bistvenih zahtev v projektni dokumentaciji ne izvaja več revident ampak nadzornik.
Pravilnost zapisanih sklepov smo v začetku lanskega leta preverili pri MOP in prejeli odgovor, da kljub uporabi enakih besednih zvez v starem in novem zakonu ne gre vsebinsko za »revizijo«, sedaj zahtevane za izvedbo s strani nadzornika, ker tako NI BILO ob pripravi zakona MIŠLJENO. Vsekakor odgovor vodi k zaključku, da nadzornik s strani MOP ni prepoznan kot pooblaščena oseba za preverjanje bistvenih zahtev v izvedbenem načrtu, čeprav mu to nalogo gradbeni zakon izrecno nalaga.

 

2. V osnutku dveh pravilnikov, ki sta ravno sedaj v javni obravnavi, to je Pravilnika o zaščiti pred hrupom v stavbah in Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov, je postavljena zahteva o »obveznem pregledu dokumentacije za izvedbo gradnje«. Upoštevajoč osnutka, bo moralo biti preverjanje izvedeno s strani drugega projektanta in ne s strani vodje del ali nadzornika, kar je za slednjega sicer izrecna zahteva v zgoraj predstavljeni 9. točki 13. člena GZ. Tudi to vodi k zaključku, da na MOP nadzornika oziroma tistega z izpitom za odgovorno vodenje del po ZGO-1 ali za vodenje del po GZ ne prepoznajo kot pooblaščeno osebo za pregledovanje načrtov in ne prepoznajo kot pooblaščeno osebo za sprejemanje končnih odločitev.

 

 

Opombe:


1. Katere pa so bile še tiste druge storitve, če so že čisto vse malo prej bile naštete?
2. Gradbeni zakon se v prvem odstavku 2. člena glasi: »Namen tega zakona je zaščita javnega interesa pri graditvi objektov«. ZGO-1 je imel v zvezi s ščitenjem (varovanjem) javnega interesa v 108. členu zapisano, da se tudi s tem namenom ustanovita dve zbornici – ZAPS in IZS. Cilji, zaradi katerih se ustanovi in deluje IZS, so:
   1. varovanje in zastopanje interesov gradbenega in drugega projektiranja in revidiranja,
   2. svetovanje posameznikom in pravnim osebam, ki opravljajo dejavnosti gradbenega in drugega  projektiranja, revidiranja projektne dokumentacije, vodenja del in opravljanja nadzora pri graditvi objektov ter geodetskih storitev in
   3. zagotavljanje strokovnosti pooblaščenih inženirjev.
3. So z novim GZ in ZAID odvzete pridobljene pravice vsem s pridobljenim statusom PI po ZGO-1, ne samo odgovornim vodjem del?

 

 

 

Novico pripravil: predsednik Matične sekcije strojnih inženirjev, Mitja Lenassi, univ. dipl. inž. str..