Novica  

01.08.19

ASHRAE pričel s potrjevanjem usposobljenosti obdelovalcev načrtov sistemov gretja, hlajenja in obdelave zraka

 

 

ASHRAE  že več kot desetletje izvaja različne programe potrjevanja usposobljenosti inženirjev, ki opravljajo različne naloge na področju gretja, hlajenja in obdelave zraka (HVAC). Zadnjega od teh predstavlja pravzaprav kot najbolj osnovnega, to je projektiranje HVAC sistemov. Program je prednostno namenjen pomočnikom pooblaščenih inženirjev - obdelovalcem načrtov, saj je usposobljenost pooblaščenih inženirjev že preverjena in potrjena na najvišji, državni ravni. Program preverjanja obdelovalcev načrtov se imenuje »Certified HVAC Designer«, skrajšano CHD . Z njim posameznik dobi potrdilo, da je sposoben izpolniti zahteve projektne naloge, izvajati izračune grelnih in hladilnih obremenitev, izbirati in določati velikost opreme, načrtovati tehnične prostore s strojno opremo, razvesti kanale in cevovode ter določati njihovo velikost, skratka vse potrebno pri izdelavi HVAC načrtov v fazi pridobivanja dovoljenj in izvedbe.

 

Pri programu bo verjetno koga presenetil, ali pa tudi ne, zahtevan oziroma potreben nivo strokovnega znanja. Potrebno je znanje, ki verjetno prekaša znanje marsikaterega slovenskega pooblaščenega inženirja s področja strojništva, ne glede na vrsto opravljenega strokovnega izpita in katerega drugega slovenskega certificiranega strokovnjaka, delujočega na področju energije stavb, na primer neodvisnega strokovnjaka za izdelavo EI.

 

Potreben nivo tako strokovnega znanja kot tudi splošnega matematičnega in fizikalnega znanja, ne nazadnje tudi sposobnosti praktične uporabe tega, za pridobitev naziva CHD, ki je, ponavljam in izpostavljam, namenjen prednostno pomočnikom PI, obdelovalcem načrtov, najbolje predstavijo kar sami primeri izpitnih vprašanj:

 

1. Obstoječa stavba kvadratnega tlorisa s 5-imi etažami z etažno višino 3,8 m je statično načrtovana tako, da se lahko nadzida še z eno. Zimska projektna zunanja temperatura je -16 °C, notranja 21 °C. Skupna koristna površina stavbe znaša 9100 m2, delež oken na fasadi je 40%. Toplotna prehodnost okna UOK = 2,0 W/m2K, fasadnega zidu UZZ = 0,4 W/m2K ter strehe USTR = 0,3 W/m2K. Sedanja grelna obremenitev stavbe znaša 172,4 kW, ki že vključuje 4% infiltracijskih izgub in 10% varnostni pribitek. V kleti stavbe so trije 175 kW kondenzacijski plinski kotli, pri čemer je eden redundantni. Nadzidana bo ena etaža, enaka ostalim, izjemo predstavlja zgolj spremenjeno razmerje okna – polna fasada s 40% na 55%. Kotli se ne nameravajo menjati. Kakšna bo nova grelna obremenitev stavbe?

A. 211,9 kW
B. 217,5 kW
C. 209,4 kW

 

2. Projektant ima nalogo svetovati naročniku pri nadgradnji HVAC sistema, katerega porabljena energija predstavlja letni strošek 100.000 $. Sistem nadgradnje A stane 100.000 $ in je 25% bolj stroškovno učinkovit kot sedanji sistem. Strošek nadgradnje sistema B znaša 120.000 $ in je 35% bolj stroškovno učinkovit od obstoječega sistema. Strošek nadgradnje sistema C znaša 90.000 € in je 15% bolj stroškovno učinkovit od obstoječega sistema. Kateri od nadgradnje sistemov ima najnižjo enostavno vračilno dobo? 

A. Sistem A
B. Sistem B
C. Sistem C

 

3. V prezračevalno-klimatski napravi je ventilator postavljen tako, da zrak skozi hladilnik sesa (Draw-thru configuration). Izstopna temperatura iz hladilnika znaša 12,8 °C, pri delovanju ventilator ogreje zrak za 1,7 K. Ob teh izhodiščih znaša za potrebe vzdrževanja prostorske temperature 23,9 °C vtočna količina zraka 4720 l/s. Ob predpostavki zamenjave položaja ventilatorja pred hladilnik, ko ventilator zrak v hladilnik potiska (Blow-thru configuration), in ohranitvi izstopne temperature iz hladilnika 12,8 °C, kakšna je sedaj potrebna vtočna količina zraka?

A. 3997 l/s
B. 4359 l/s
C. 4720 l/s

 

4. Obdelovalec načrta HVAC mora posredovati projektantu vodovodne napeljave podatek o predvideni potrebni količini sveže dodajne vode hladilnemu stolpu. Hladilni stolp služi za odvod kondenzatorske toplote hladilnika tekočin hladilne moči 1750 kW s performančnostjo COP = 6,2. Temperaturni razpon hladilne vode preko kondenzatorja je načrtovan 5,6 K. Kakšna je ocena celotne potrebne dovodne količine vode, skupaj z izhlapelo vodo, ob povprečnem podatku različnih proizvajalcev stolpov, da znašajo izgube vode ob pršenju in polivanju 0,02% ter zaradi razsoljevanja še 0,52% obtočne količine hladilne vode?

A. 0,9 l/s
B. 1,3 l/s
C. 1,7 l/s

 

5. Temperaturni razpon hlajene vode je skozi načrtovanje spremenjen, povečan s 6,7 K na 8,9 K, medtem ko je velikost cevnih razvodov ostala nespremenjena. Za koliko odstotkov se je posledično znižala potrebna tlačna višina obtočne črpalke?

A. 25%
B. 44%
C. 58%

 

6. Razpoložljivost je opredeljena kot čas, v katerem je naprava sposobna obratovati. Za zagotovitev večje razpoložljivosti projektant preverja smiselnost vzporedne dograditve še enega kotla (2N). Za preverbo upravičenosti tega ukrepa mora prikazati kombinirano razpoložljivost obeh. Kakšna je ta, če je razpoložljivost enega kotla 98% (izpad 7,3 dni letno)?

A. 99% (izpad 3,65 dni letno)
B. 99,6% (izpad 0,146 dni letno)
C. Nespremenjen, saj gre za enak kotel (izpad 7,3 dni letno)

 

7. Obdelovalec načrta HVAC mora posredovati projektantu elektro instalacij podatek o  potrebni moči elektromotorja črpalke grelnega sistema, katerega pretok znaša 50 l/s ob tlačni višini 750 kPa, pri čemer je izkoristek črpalke 75% in izkoristek elektromotorja 89%. Kakšna je potrebna moč motorja črpalke?

A. 36,79 kW
B. 49,05 kW
C. 62,08 kW

 

8. Skozi usklajevanje je s strani inženirja za akustiko ugotovljeno, da je za zagotovitev hrupnosti NC 40 znotraj pisarn potrebno dušenje zvoka ventilatorja prezračevalno-klimatske naprave. Katero mesto je najprimernejše za namestitev dušilnika zvoka?

A. Čim bližje ventilatorja, vendar dovolj odmaknjeno, da se vzpostavi enakomeren zračni tok
B. Čim bližje prvemu distributivnemu elementu (rešetki, difuzorju) v prostoru
C. Čim dalj od ventilatorja, posledično vzpostavljen tudi enakomeren zračni tok

 

9. Pri načrtovanju poslovne stavbe v klimatskem območju 3A je potrebno preveriti možnost uporabe latentnega hranilnika hladu (banke ledu). Hladilna obremenitev stavbe nastopa 11 ur v času od 8.00 do 19.00. Celotna hladilna obremenitev stavbe preko vršnega dneva znaša 31.653 kWh, vršna obremenitev 3517 kW, in sicer ob 15.30. Projektant HVAC razmišlja o vključitvi tehnologije delne hrambe hladu pri kateri ima na razpolago 10 ur za njegovo pripravo. Ob pripravi hladu hladilnik tekočin deluje s sposobnostjo 70% svoje nazivne moči. Kakšna sta absolutna najmanjša potrebna moč hladilnika tekočin in velikost latentnega hranilnika hladu?

A. 1759 kW in 12.310 kWh
B. 1507 kW in 15.070 kWh
C. 2153 kW in 15.070 kWh

 

10. Projektant želi ob delovanju vzdrževati v celotni zanki tekočinskega sistema pozitiven tlak. Katera je pravilna priključitev membranske razteznostne posode glede na obtočno črpalko sistema?

A. Na sesalno stran obtočne črpalke
B. Na tlačno stran obtočne črpalke
C. Nepomembno, saj je priključno mesto razteznostne posode tisto, kjer se tlak ne spreminja

 

Za tiste, ki želijo preveriti pravilnost odgovorov in same postopke izračunov, te lahko dobijo na elektronskem naslovu  mitjaping@lenassipong.si ali neposredno na  izsping@izspong.si.

 

Sicer pa je najbližji izpitni center, kjer je mogoče opraviti različne preizkuse znanja po programih ASHRAE, sedaj tudi v Zagrebu.

 

 

Novico pripravil: predsednik Matične sekcije strojnih inženirjev, Mitja Lenassi, univ. dipl. inž. str..