Matične sekcije  


17.06.19

IZS quo vadis – pogovor gradbenikov

 

 

V sredo 5.6.2019 je v prostorih IZS potekala okrogla miza z naslovom IZS Quo vadis – pogovor gradbenikov. Nanjo so bili povabljeni vidni člani matične sekcije gradbenikov, pogovor pa je tekel o aktualnih temah v zvezi s spremenjeno zakonodajo, težavah v sami zbornici in nasploh v naši stroki. Po uvodnem razmišljanju o tem, kako interdisciplinaren je proces graditve, kako inženirji pravzaprav ne moremo eden brez drugega, predstavitvi problemov, ki nam jih je prinesla nova krovna zakonodaja in vprašanju kaj nam prinaša zahteva dela članstva po izrednem zboru MSG na katerem bomo odločali o prihodnosti gradbenikov, so udeleženci začeli argumentiran, na trenutke tudi polemičen pogovor, ki je razkril mnoge probleme, ki ta čas mučijo gradbeno stroko. V vsaki razpravi se je na tak ali drugačen način pokazalo, da vsi udeleženci v procesu graditve, tako projektanti, nadzorniki, izvajalci kot izobraževalne inštitucije delimo mnenje, da so taka srečanja potrebna in koristna, saj na njih lahko izmenjamo mnenja in evidentiramo probleme o katerih moramo razpravljati in iskati rešitve.

 


Vsak razpravljavec se je na svoj način dotaknil trenutne situacije, problemi, ki so bili izpostavljeni pa so predvsem:

 


• Vloga zbornice v branjenju interesov članstva

 

Mnenja glede brezpogojnega razdruževanja MSG od IZS so bila sicer zadržana, praktično vsi udeleženci pa so poudarili potrebo po spremembah notranje organiziranosti zbornice v smislu večjega vpliva gradbenikov v organih odločanja in volitvah predsednika zbornice. Prisotno je razočaranje nad stanjem v katerem se je znašla zbornica, ki je bila ustanovljena, da bi ustrezno pozicionirala inženirski poklic (po vzoru zdravnikov, odvetnikov,…), da bi si prizadevala za ustrezno vrednotenje našega dela in vplivala na spremembe zakonodaje. Udeleženci prav tako pričakujejo angažma zbornice pri problemih stroke. Mnogi so problematizirali pasivnost IZS pri javnih temah važnih za inženirje. Veliko je bilo priznanj, da je k nastali situaciji precej pripomogla tudi pasivnost članstva, nepripravljenost za delo v zbornici. Odhod arhitektov je bil napaka, to priznavajo tudi številni arhitekti.

 


• Težave pri izobraževanju novih gradbenikov

 

Pojavlja se problem pomanjkanja strokovnega kadra. Vpis na fakulteto je nizek, zanimanja za gradbeništvo ni, vzroke gre iskati v nepopularnosti gradbeniškega poklica zaradi velikih afer v preteklosti, v neuravnoteženosti kompetenčnih profilov, mogoče tudi v ne-prilagajanju programov sodobnim zahtevam mladih, delno tudi različnim karakterjem profilov gradbenika in arhitekta, nekakšni pasivnosti študentov gradbeništva. Gradbeniki bomo »izumrli«.


Potrebno je spremeniti način strokovnih izpitov – uvesti enoten strokovni izpit – da ne bodo vsi mladi želeli v projektivo, da bodo z enako izobrazbo lahko delali tako v projektivi, kot operativi. Sistem, kot je bil pred leti že uveljavljen.

 


• Prevzemanje kompetenc s strani arhitektov

 

Gradbeniki smo v preteklosti imeli več kompetenc, kot jih imamo danes. Počasi z vsako spremembo zakonodaje nekaj izgubimo napram arhitektom. Včasih smo lahko projektirali arhitekturo manjših objektov, lahko smo vodili projekte brez omejitev, zdaj se nam spet kažejo problemi pri prometnikih, ki bodo spet vzeli nekaj kompetenc gradbenikom. Vedno bolj se arhitekturna stroka kaže kot nekako nadrejena, tudi vplivnejša – gradbeniki se počutimo zapostavljeni, podrejeni.

 


• Težave pri referencah

 

Potrebno je uvesti nekakšen inštitut prenosa referenc na mlajše, saj so s sedanjim sistemom izbiranja kadra, predvsem pri javnem naročanju, odgovorni lahko vedno eni in isti in ne morejo prenesti reference na svoje pomočnike ali namestnike.

 


• Ponovna uvedba revizije

 

Revizija, kot je bila predpisana v prejšnjem zakonu do spremembe, je bila dobra in je pokazala na marsikatero napako v projektu. IZS se mora zavzeti za ponovno uvedbo revizije, saj še novinarji svoj tekst dajo v pregled lektorju, projektanti, ki pa imajo mnogo večjo odgovornost svojega izdelka nimajo preverjenega po principu štirih oči.

 


• Obvezno izobraževanje

 

Z uvedbo obveznega izobraževanja smo preveč striktno začeli uvajati zakonska določila. Če inženir deluje v svojem poklicu je tako ali tako prisiljen v raziskovanje in učenje, zato bi lahko obvezno izobraževanje razrahljali – zmanjšali obvezno število letnih točk, povečali strokovne vsebine in restriktivno dopuščali drugim, da na ta račun služijo.

 


• Prometni inženirji

 

DIPS (Društvo inženirjev prometnikov Slovenije) ima izredno velik vpliv na sprejem kompetenčne platforme, ki v seštevku tako rekoč izloča ljubljansko fakulteto kot ustrezno izobraževalno inštitucijo za profil pooblaščenega inženirja prometnika.

 


• Projekti izvedenih del

 

Izvajalci mnogokrat naročajo PID mimo glavnega projektanta zato, da ga lahko izdelajo ceneje, poleg tega pa ob praktično nobeni spremembi ne pokličejo projektanta, ga vprašajo za mnenje oz. potrditev.

 


• Vpis v zbornico tistih, ki niso zaposleni za polni delovni čas

 

Za vpis v IZS veljajo strožja merila, kot so zakonsko določena.

 


• Padec znanja pri mladih

 

Še najbolj je to vidno v operativi.

 

 

Po dobrih treh urah razprave, potem, ko smo razpravljali o mnogo težavah, ki nas pestijo, lahko ugotovim, da smo naredili prvi korak pri oblikovanju nove agende gradbenikov, ki jo bo treba v prihodnosti zasledovati.

 

 Potrebe si bom tudi kot predsednik Matične sekcije postavil kot prioritetne. Matično sekcijo moramo razumeti kot naš dom, v katerem bomo delovali, iskali odgovore na vprašanja, ki nam jih zastavljajo strokovni izzivi. Pri zasledovanju tega cilja nam bo gotovo v pomoč večja avtonomija sekcije, za kar si bom prizadeval dobiti soglasje najprej znotraj Matične sekcije gradbenikov, potem še na nivoju zbornice. Veliko dela bo potrebno pri spremembi nazivov inženirjev, da bo večina zadovoljna, pri spremembi sistema strokovnih izpitov, priznavanja referenc, redefiniranja obveznega izobraževanja in seveda pri spreminjanju zakonodaje v tistih delih, ki nam jemljejo pridobljene kompetence in povzročajo hudo kri.

 

Kar nekaj udeležencev okrogle mize je bilo mnenja, da bi morali takšna srečanja organizirati periodično, saj se novi problemi pojavljajo dnevno. Ker je razprava izpolnila in celo presegla moja pričakovanja bom z veseljem organiziral podoben dogodek vsaj dvakrat letno.

 

Seveda pa moramo najprej temeljito razmisliti kako se odločiti na prihajajočem izrednem zboru Matične sekcije, saj je od tega v veliki meri odvisno kam bomo v prihodnosti usmerjali svojo energijo.

 

 

 

 

Predsednik Matične sekcije gradbenih inženirjev

Andrej Pogačnik, univ.dipl.inž.grad.