Izpostavljena novica  

25.05.17

VLADA JE VČERAJ DOLOČILA ŠE BESEDILO ZUREP-2

 

 

Spoštovani člani,

 


Na včerajšnji seji Vlade RS je bil sprejet še zadnji od trojčka prostorske in gradbene zakonodaje – Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2). Vsi trije zakoni gredo sedaj v parlament, kjer bo verjetno najprej opravljena splošna razprava, sledili bosta obravnavi na odboru Državnega zbora in komisiji Državnega sveta, da bi jih potem prvič javno obravnavali na junijski seji Državnega zbora. 


O Gradbenem zakonu in Zakonu o arhitekturni in inženirski dejavnosti smo vam že pisali, danes vam namenjamo še nekaj stavkov o Zakonu o urejanju prostora.


Sprejeta verzija zakona na Vladi se zdi korak v pravo smer in pomeni ustrezno podlago za aktivno urejanje prostora in gospodarjenje z zemljišči, ki je danes popolnoma razvrednoteno. Velik napredek se kaže v celovitosti, saj zakon, poleg prenove sistema prostorskih aktov, uvaja in zakonsko opredeljuje celotno novo področje zemljiške politike in ukrepov za njeno izvajanje. Vsebuje veliko pozitivnih rešitev, ki obetajo. Vendar moramo žal še vedno ugotoviti, da je ta zakon morda še najbolj hendikepiran zaradi časovnega pritiska potrditve zakonodajnega trojčka na Vladi. Posamezne določbe niso dovolj dobro integrirane v sistem in prav lahko se zgodi, da bo imel zakon vsaj na področju zemljiške politike velike probleme pri implementaciji v prakso.

 

Žal se MOP pri pisanju tega zakona ni aktivno posvetoval s stroko, niti nismo imeli skupnih sestankov, na katerih bi v konstruktivnem dialogu iskali dobre konsenzualne rešitve. Stroka je svoja mnenja posredovala v sklopu pripomb na obeh javnih razpravah. Zato so v zakonu še vedno nekatere anomalije, na katere bomo v postopku sprejemanja zakona v Državnem zboru lahko vplivali in jih korigirali zgolj preko amandmajev, ki jih bodo vložile poslanske skupine. Čakata nas vroče zakonodajno poletje in jesen.

 


Za lažje zavedanje, kaj nam novi Zakon o prostorskem načrtovanju prinaša, bomo našteli nekaj najpomembnejših novosti:


• vzpostavlja institut lokacijske preveritve, preko katerega občina prilagodi in določi natančna obliko ter velikost območja stavbnih zemljišč na posamični poselitvi, dopušča individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev, dopušča izvedbo dopolnilnih posegov v prostor ali omogoča začasno rabo prostora;

 

• ustanavlja Komisijo za prostorski razvoj Vlade RS in Prostorski svet pri Ministrstvu za okolje in prostor (MOP), katerega člani bodo tudi predstavniki obeh poklicnih zbornic (IZS in ZAPS);

 

• vpeljuje novo strukturo državnih in občinskih prostorskih aktov, pri čemer razlikuje med prostorskimi strateškimi akti in prostorskimi izvedbenimi akti;

 

• določa regionalni prostorski plan kot nov prostorski strateški akt na ravni razvojnih regij, kot so prepoznane z zakonom, ki spodbuja skladen regionalni razvoj;

 

• določa občinski prostorski plan kot neobvezen prostorski strateški akt na ravni občine, katerega vsebina naj bi se dolgoročno gledano zaobjela v regionalnem prostorskem planu;

 

• razbremenjuje vsebino dosedanjih občinskih prostorskih načrtov (OPN) z izločanjem strateškega dela in dela, ki ga prevzamejo Odloki o urejanju podobe naselij in krajine, tako da OPN postane občinski prostorski izvedbeni akt, ki določa namensko rabo prostora in prostorske izvedbene pogoje (izvedbeno regulacijo prostora);

 

• vpeljuje nov način načrtovanja prostorskih ureditev državnega pomena, ki omogoča fleksibilnost postopka in bodisi zaustavitev načrtovanja na ravni DPN bodisi izvedbo združenega postopka načrtovanja in dovoljevanja, v katerem se investitorju po principu »vse na enem mestu« izda celovito dovoljenje, ki predstavlja gradbeno dovoljenje, okoljevarstveno soglasje in hkrati prostorski izvedbeni akt;

 

• vpeljuje ukrepe zemljiške;

 

• vpeljuje naloge gospodarjenja s stavbnimi zemljišči;

 

• določa vodenje evidence stavbnih zemljišč na ravni občine;

 

• vzpostavlja pravila za določanje gradbenih parcel;

 

• vpeljuje nove finančne mehanizme zemljiške politike, kot je taksa za neizkoriščena stavbna zemljišča;

 

• posodablja vlogo elektronskega poslovanja pri pripravi in sprejemu prostorskih aktov preko prostorskega informacijskega sistema;

 

• zavezuje k spremljanju in analizi stanja v prostoru, preko katerega se vrednotijo investicijske in druge pobude.

 

 

 

Lep pozdrav,

 

 

 

Matjaž Grilc
Vodja projektne skupine IZS za prostor

 


Generalna sekretarka IZS
mag. Barbara Škraba Flis