Izpostavljena novica  

18.05.17

VLADA JE NA DANAŠNJI SEJI POTRDILA BESEDILI
GRADBENEGA ZAKONA IN ZAKONA O ARHITEKTURNI IN INŽENIRSKI DEJAVNOSTI

 

Spoštovani člani,

 

»Vlada je na današnji seji potrdila besedili Gradbenega zakona in Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti. Ker so potrebna dodatna usklajevanja, bo predlog Zakona o urejanju prostora, predvidoma ponovno obravnavan na prihodnji seji vlade.«

 

Po daljšem premoru vas zopet obveščam o stanju priprave trojčka nove prostorske, gradbene in poklicne zakonodaje. Moj molk v vmesnem času ne pomeni, da se ni nič dogajalo. Prav nasprotno. Ministrstvo je v prvem trimesečju letošnjega leta usklajevalo pripombe, dane na besedila v ponovni – jesenski javni obravnavi, predvsem z resornimi ministrstvi in občinami ter istočasno preverjalo popravljene rešitve pri zbornicah. V času druge medresorske obravnave marca letos smo bile tudi zbornice povabljene, da ponovno podamo svoje pripombe. Vse v želji po čim širši usklajenosti zakonov, ki bi olajšala njihov sprejem na vladi in nato v Državnem zboru. Ker so bili sestanki (zopet le na temo Gradbenega zakona in Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti, prav nič pa na temo Zakona o urejanju prostora) največkrat neformalni in zapisnikov ni bilo in ker so se besedila zakonov skoraj dnevno spreminjala, do danes ni bilo mogoče z gotovostjo reči, kaj bo obveljalo in kaj ne. Tudi gradiva, posredovana vladi v obravnavo, so se spreminjala do zadnjega dne.

 

Pred nami so tako trije zakoni, ki jih naša zbornica ocenjuje zelo različno. V njih smo vložili ure in ure dela, iskanja dobrih in boljših rešitev ter napora, s katerim smo preprečili uveljavitev slabih in slabših rešitev, od sedanjih. Nesporno je, da vsi skupaj kot celota predstavljajo korak naprej za stroko, gradbeništvo in družbo kot celoto, čeprav nam mogoče kakšne posamezne rešitve niso nujno všeč.

 

Resda so bile ambicije ministrstva sprva precej bolj velike. Tudi naša zbornica je predlagala več takšnih. Žal je mnogo njih na poti opustilo, kar nekaj, čeprav usklajenih med stroko in ministrstvom, na samem zadnjem delu poti, torej v drugi medresorski obravnavi marca letos, ko je zmagala »vladna matematika«, kjer je za sprejem zakonov na vladi potrebnih več kot 50 odstotkov glasov ministrov.

 

Zakon o urejanju prostora, ZUREP-2, je nastajal stran od oči stroke, za zaprtimi vrati ministrstva, čeprav je naša zbornica ves čas aktivno sodelovala tako s pripombami kot s konkretnimi predlogi rešitev, ki smo jih posredovali ministrstvu. Pogrešali smo razpravo o rešitvah, ki pa se ni zgodila. Ne glede na to je z našega gledišča predlog zakona prinesel naslednje dobre stvari: že dolgo potrebno gradbeno parcelo, enoten postopek umeščanja v prostor in dovoljevanja objektov državnega pomena ter zemljiško politiko. Predvsem pri slednji pogrešamo širšo umeščenost v smislu povezanosti z drugimi zakoni, tudi ZMVN in davkom na nepremičnine. Zakon podpiramo.

 

Gradbeni zakon, GZ, je obetal več, kot je prinesla zadnja verzija. Korenitih sprememb ne bo, bo pa večje število manjših, ki kljub vsemu obetajo premik na bolje. Med njih štejemo integriran postopek pridobivanja okoljevarstvenega soglasja v postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja (ki se ga lahko še izboljša s spremembo Zakona o varstvu okolja, ki je že v pripravi), pristojnost upravnega organa za uskladitev mnenj (sedanjih soglasij), uvedbo elektronske oddaje vlog za pridobitev dovoljenj in posredovanje prijav (sicer šele s 1.1.2021) z enotnimi obrazci, izdelavo projekta za izvedbo za vse zahtevne in manj zahtevne objekte, prijavo začetka gradnje in pridobitev uporabnega dovoljenja pri vseh zahtevnih in manj zahtevnih objektih, kot tudi sočasno evidentiranje objektov po uradni dolžnosti, re-regulacijo udeležencev pri graditvi, enako obravnavo vseh oseb, ki nastopajo kot vodje del, večjo pristojnost nadzora nad gradnjo, okrepitev gradbene inšpekcije. Opuščena priložnost za cenejše in funkcionalnejše javne investicije je odločitev ministrstva, da zaradi nasprotovanj večine resorjev, kot tudi ministrstva za javno upravo, ki je pristojno za področje javnega naročanja, iz zakona črta določili, ki sta predvideli uvedbo odgovorne osebe javnega naročnika, tako imenovanega »vodje investicije« pri javnih naročilih nad 500.000 EUR in neodvisnega strokovnega izvedenca za mehansko odpornost in stabilnost in požarno varnost pri zahtevnih objektih, ki bi pred pričetkom gradnje v projektu za izvedbo preverila rešitve z vidika izpolnjevanja teh dveh bistvenih zahtev (kot v tujini) in bdela nad tem tudi med samo gradnjo. Ministrstva naj bi v svojih mnenjih večinsko zapisala, da predstavljata ti dve rešitvi nepotreben strošek. Pa ga res? Prepričani smo, da ga ne. Končno bi namreč dobili pri javnih naročnikih kompetentne in odgovorne osebe z imenom in priimkom, od katerih bi se zahtevala skrbnost vodenja investicije in odgovornost v primeru njenega napačnega vodenja, kot tudi preventivo odkrivanja morebitnih napak, namesto kurative. A očitno se iz preteklih, tudi javno odmevnih slabih javnih investicij država ni ničesar naučila, da želi takšno stanje ohranjati tudi v bodoče. Od najbolj željno pričakovane spremembe s strani investitorjev in stroke, po kateri bi bilo gradbeno dovoljenje v zgodnejši fazi načrtovanja kot sedaj le preveritev skladnosti objekta s prostorskimi akti, ne pa tudi dokazovanje varnosti objekta, pa je ministrstvo odstopilo kar samo. Po vmesnem presenečenju, ki nam ga je pripravilo z odločitvijo, da bo projektna dokumentacija za gradbeno dovoljenje še obširnejša od sedanje, je na koncu obveljala rešitev, ki bo blizu sedanje, a bo potrebno oddati, ne pa nujno tudi izdelati, manj projektne dokumentacije za gradbeno dovoljenje. V dokumentaciji za gradbeno dovoljenje bo varnost objekta dokazana na nivoju prikazanih rešitev za gradbeno dovoljenje (tako zakon), v celoti pa šele v dokumentaciji za izvedbo. Na kakšnem nivoju bodo dokazi v rešitvah za gradbeno dovoljenje, bo določeno s Pravilnikom o projektni dokumentaciji, katerega besedilo bomo usklajevali v času do uveljavitve zakona (predvidoma s 1.1.2018). Če smo se na zakonskih rešitvah z ministrstvom še lahko nekako uskladili, pa prav ta pravilnik in nova uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje kažeta na nova velika razhajanja med nami in ministrstvom. Razumemo, da so spremembe, tudi zaradi uvedbe elektronskega poslovanja nujne, in te tudi podpiramo, a nasprotujemo tako obširnim in po našem mnenju nepotrebnim spremembam pravilnika, kot jih predlaga ministrstvo. Ne nazadnje je sistem izdelave projektne dokumentacije dobro delujoč. V zakonu je predviden pet mesečni čas po uveljavitvi zakona za sprejem novega pravilnika o projektni dokumentaciji, zato ob dani obljubi ministrstva, da bomo v tem času pravilnik in uredbo uskladili, Gradbenemu zakonu ne nasprotujemo.

 

ZAID je najsvetlejša točka novega trojčka, saj prinaša rešitve, ki so dobrodošle za stroko in gospodarstvo, v smislu zagotavljanja in dviga kakovosti inženirskih storitev na eni strani in ureditve pogojev za delo na drugi strani. Prevetreni so pogoji za opravljanje inženirske dejavnosti, neustrezno zavarovanje odgovornosti za škodo je zamenjano z zavarovanjem profesionalne odgovornosti, regulirani poklici so primerljivi z drugimi evropskimi državami, uvajata se obvezno izobraževanje pooblaščenih inženirjev (kjerkoli in ne nujno na IZS) in strokovni nadzor obeh poklicnih zbornic nad svojimi člani. Zakon podpiramo.

 

 

Lep pozdrav,

 

 

 

Generalna sekretarka IZS

mag. Barbara Škraba Flis