Izpostavljena novica  

29.06.17

OBJAVLJAMO ANALIZO
JAVNIH NAROČIL INŽENIRSKIH STORITEV

 

S 1. 4. 2016, ko je pričel veljati nov Zakon o javnem naročanju (ZJN-3), smo pričeli s spremljanjem javnih naročil inženirskih storitev z namenom, da bi ugotovili, ali bosta nov zakon in Smernice za javno naročanje arhitekturnih in inženirskih storitev (MJU, junij 2016) prinesla izboljšanje stanja na področju naročanja arhitekturnih in inženirskih storitev.


Pričakovanja so bila velika. Vendar je analiza spremljanja javnih naročil arhitekturnih in inženirskih storitev, izdelana za obdobje od 1. 4. 2016 do 30. 4. 2017, v katerem smo analizirali 247 javnih naročil, pokazala, da se stanje na področju javnega naročanja arhitekturnih in inženirskih storitev praktično ni izboljšalo.

 

Rezultate analize lahko na kratko strnemo v naslednje:

• Javni naročniki ne poznajo ZJN-3, saj jih še vedno 21,1% (v 2016) oz. 11,4% (v 2017) naroča arhitekturne in inženirske storitve le na podlagi kriterija cene;

• Javni naročniki niso izločili nobene neobičajno nizke ponudbe v primeru, ko je bila izbrana ponudba za več kot 20% nižja od naslednje uvrščene ponudbe in za več kot 50% nižja od povprečne ponudbe;

• Priporočeno utež kakovosti v odnosu do cene v višini 50% do 60% uporablja zelo majhen delež javnih naročnikov (5,9% v 2016 oz. 6,1% v 2017);

• Kot merilo kakovosti se uporablja v večini primerov le merilo “reference”, pa še to le za en oz. dve strokovni osebi in na način, ki vodi v to, da vsi ponudniki prejmejo največje možno število točk iz naslova kakovosti (referenc); to pomeni, da med ponudniki zopet odloča cena;

• Samo v osmih primerih (7,5%) je bil izbran ponudnik, ki ni ponudil najnižje cene;

• Javni naročniki vložijo premalo truda in skrbnosti v postopek priprave in izbire ekonomsko najugodnejšega ponudnika, ki bo sposoben dovolj kakovostno izvesti naročene mu inženirske storitve;

• Javni naročniki pogosto napačno navajajo pogoje za pooblaščene inženirje; v veliki večini namreč javni naročniki zahtevajo vpis v imenik IZS na dan ponudbe, tudi za državljane EU, kar je po mnenju Evropske komisije sporno.

 

Analiza je dalje pokazala, da javni naročniki premalo uporabljajo oz. poznajo Smernice za javno naročanje arhitekturnih in inženirskih storitev, kar je razlog, da se stanje na področju arhitekturnih in inženirskih storitev v letu 2016 praktično ni spremenilo.

 

V letu 2017 je sicer zaznati, da smernice uporablja več naročnikov kot v 2016, kar se kaže v tem, da se:

• povečuje delež kakovosti v skupni ceni,

• zmanjšuje delež javnih naročil, ki imajo delež kakovosti manjši od 10%,

• povečuje delež javnih naročil, ki imajo delež kakovosti med 20% in 50%,

• nekoliko zmanjšuje delež javnih naročil, pri katerih se uporablja kot merilo kakovosti le reference,

• vendar pa je število javnih naročnikov, ki upošteva smernice, še vedno premajhno, zato je omenjeno zmanjšanje oziroma povečanje precej neznatno.

 

Z analizo smo seznanili Ministrstvo za javno upravo, Direktorat za javno naročanje, in jih pozvali, da uveljavijo vsebino Smernic na način, da le ta postane obvezna za uporabo. Menimo namreč, da je to edini še mogoč način za izboljšanje stanja na področju arhitekturnih in inženirskih storitev, saj smernice predstavljajo dobro osnovo za izboljšanje stanja na področju inženirskih storitev.

 

Dopis MJU je objavljen  tukaj (178 KB). Celotna analiza pa je objavljena  tukaj (1.4 MB).