Izpostavljena novica  

04.06.18

KOMENTARJI IZS NA PRAVILNIK O
PODROBNEJŠI VSEBINI DOKUMENTACIJE IN OBRAZCIH

 

Spoštovani člani IZS,

 

 

Izšel je dolgo in z negotovostjo pričakovan  Pravilnik o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih s projektno dokumentacijo ali njenih delih (Pravilnik; Uradni list RS, št. 36/18), katerega osnova je veljavni Gradbeni zakon (GZ; Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17 – popr.). Vsako spremembo, ki je povezana z našim vsakdanjim življenjem in eksistenco, je potrebno sprejeti z veliko mere pozornosti. Vsekakor novi Pravilnik in trojček zakonov (ZAID, GZ in ZUreP-2) prinašajo od 1.6.2018 naprej za vse sodelujoče v procesu graditve spremembe, ki bodo vplivale na vsakdanjo inženirsko prakso in poslovanje podjetij.

 

 

Kaj nam torej prinaša novi Pravilnik

Nove in spremenjene oblike in vsebine dokumentacij:

  1. idejno zasnovo za pridobitev projektnih in drugih pogojev (IZP),

  2. projektno dokumentacijo za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (DGD),

  3. projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje (PZI),

  4. projektno dokumentacijo izvedenih del (PID),

  5. dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte (DNZO),

  6. dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti (DSN) in

  7. dokazilo o zanesljivosti objekta (DZO).

 

Povezave med fazami projektne dokumentacije bodo podala Pravila stroke o podrobnejšem načinu izdelave projektne dokumentacije, ki jih pripravljamo na IZS skladno z GZ (Pravila stroke). IZP je po obsegu in vsebini enakovreden dosedanjemu IDZ. Kot je predvideno z nastajajočimi Pravili stroke, se kot strokovno osnovo za DGD uporabi najmanj Idejni projekt. PZI po novem Pravilniku je enakovreden dosedanjemu PZI z nekaj spremembami pri vsebini – namesto vodilne mape pa se uvaja vodilni načrt. Enako velja tudi za PID.

 

 

Kdo je projektant?

Projektno dokumentacijo izdela Projektant, ki predstavlja pravno osebo ali samostojnega podjetnika v skladu z določili ZAID. Projektant za vodenje izdelave projektne dokumentacije določi pooblaščenega arhitekta, pooblaščenega inženirja ali pooblaščenega krajinskega arhitekta - Vodjo projekta.

 

 

Večja vloga in odgovornost vodje projekta

 

Vodja projekta v izdelavo projektne dokumentacije vključi tiste pooblaščene arhitekte, pooblaščene krajinske arhitekte in pooblaščene inženirje s področja gradbeništva, elektrotehnike, strojništva, tehnologije, požarne varnosti, geotehnologije in rudarstva, geodezije ali prometnega inženirstva ter strokovnjake z drugih strokovnih področij, katerih strokovne rešitve so glede na namembnost in zahtevnost objekta ter namen izdelave projektne dokumentacije potrebne za njegovo realizacijo v skladu z zahtevami investitorja, predpisi, pravili stroke in zadnjim stanjem tehnike. V projektni dokumentaciji se navedejo udeleženi strokovnjaki in gradiva, ki so jih izdelali.

 

Vodja projekta dobiva z novimi Pravilnikom večjo vlogo in odgovornost, saj je edini v procesu projektiranja, ki prevzema v dokumentaciji za pridobitev projektnih pogojev in projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja vso odgovornost za pravilnost te projektne dokumentacije.

 

 

Pomen pooblaščenih inženirjev

 

Z novim GZ in ZAID so se uveljavile spremembe, s katerimi poklic odgovornega projektanta ne obstaja več. Pooblaščeni inženirji posameznih strok so lahko v dokumentaciji za gradbeno dovoljenje navedeni kot udeleženi strokovnjaki, ki so izdelali posamezna gradiva. V dokumentaciji PZI so pooblaščeni inženirji odgovorne osebe za posamezne načrte po strokah, ki sestavljajo projekt. Pooblaščenega inženirja, ki podpiše in odgovarja za posamezen načrt, imenuje Projektant (pravna oseba).

 

 

Nič več soglasij na projekt, prihajajo mnenja

 

V postopku izdelave projektne dokumentacije se pridobivajo projektni pogoji kot doslej, dosedanja soglasja pa nadomeščajo mnenja pridobljena na projektno dokumentacijo DGD. Namen je manj problemov in obligacij do investitorjev s strani mnenjedajlcev, saj mnenja tudi niso več del upravnega postopka. Prepričani smo, da bo DGD vsebinsko preskromen za pridobitev mnenj ter da bodo najverjetneje mnenjedajalci postavljali zahteve po potrjevanju PZI dokumentacije.

 

 

Izdelava dokumentacije - ne samo po Pravilniku

 

Projektna dokumentacija se ne izdeluje več le po določilih Pravilnika, temveč v skladu z zahtevami investitorja (Projektna naloga op.), predpisi, pravili stroke in zadnjim stanjem tehnike. Kot določa novi GZ, Pravila stroke, ki so osnova za izdelavo projektne dokumentacije, skupaj sprejmeta IZS in ZAPS ob potrditvi MOP. Pravila stroke bodo izdana do 17.9.2018.

 

Razumeti je potrebno, da predmetni Pravilnik obravnava le tiste vsebine in dokumentacijo, ki je potrebna za upravne postopke, da pa je obseg potrebne projektne in druge dokumentacije v procesu graditve lahko bistveno obsežnejši.

 

 

Nič več vodilna mapa

 

DGD kot celota nadomešča vodilno mapo in vsebuje le tiste vsebine, ki so potrebne v upravnem postopku. Vsebuje tiste podatke, na podlagi katerih se pristojni mnenjedajalec opredeli glede skladnosti dokumentacije s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj, ter določi pogoje za izdelavo projektne dokumentacije za izvedbo gradnje in uporabo objekta, upravni organ pa odloči o izpolnjevanju pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja. Kot podlago za izdelavo DGD bodo izdana Pravila stroke predvidevala izdelavo najmanj Idejnega projekta.

 

Pri izdelavi projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja se upošteva odločitve iz predhodno izdanih predodločb, lokacijskih preveritev ali drugih zavezujočih aktov, izdanih na podlagi predpisov o urejanju prostora.

 

 

Enotna dokumentacija za objekte z vplivi na okolje – integralni postopek

 

Projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja za objekte z vplivi na okolje, za katere se gradbeno dovoljenje pridobiva v integralnem postopku, v skladu z zakonom sedaj zajema vsebine s področja pridobitve gradbenega in okoljevarstvenega dovoljenja, vendar zelo nesorazmerno glede obdelave.

 

 

Obvezna izdelava PZI

 

V skladu z GZ je namen projektne dokumentacije za izvedbo gradnje izvajalcu podati strokovna navodila in informacije za zakoličenje objekta na terenu in izvajanje celotne gradnje. Projektna dokumentacija za izvedbo gradnje se izdela v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem in zakonsko dopustnimi manjšimi odstopanji od gradbenega dovoljenja, poročilom o vplivih na okolje, če gre za objekt z vplivi na okolje, konservatorskim načrtom, če gre za objekte, varovane v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine in ostalimi strokovnimi podlagami.

 

 

Dokazovanje bistvenih zahtev sedaj šele v PZI

 

S projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje - PZI se dokazuje izpolnjevanje bistvenih in drugih zahtev.

 

 

Vodilni načrt

 

Projektna dokumentacija za izvedbo gradnje tako po novem namesto vodilne mape določa vodilni načrt in načrte s strokovnih področij pooblaščenih arhitektov, pooblaščenih inženirjev in pooblaščenih krajinskih arhitektov, ki jih glede na vrsto gradnje ter glede na namen, vrsto, velikost, zmogljivost, predvidene vplive in druge značilnosti objekta določi Vodja projekta.  

 

Vodilni načrt določi Vodja projekta, ki je pooblaščeni arhitekt ali pooblaščeni inženir s strokovnega področja, ki glede na namen objekta prevladuje.

 

Vodilni načrt je predviden tudi v dokumentaciji PID.

 

 

V Pravilniku tudi vpliv procesa digitalizacije gradenj

 

Kot vsebino projektne dokumentacije predvideva novi Pravilnik tudi tridimenzionalni prikaz osnovnih gabaritov objektov in celo omogoča, da se projektna dokumentacija za izvedbo gradnje namesto z načrti izdela v skupnem podatkovnem modelu v skladu z razvojem tehnike, ki vsebuje vse enakovredne podatke, ki so zahtevani s tem Pravilnikom.

 

 

Kakšni pomisleki se v razgovorih porajajo ob sprejemu nove zakonodaje in novega Pravilnika

 

1. Vse bo v rokah arhitektov in ti bodo vse delali sami

 

Pomislek bi bilo bolje formulirati na Vodje projektov. Nov Pravilnik res omogoča pooblaščenemu inženirju ali arhitektu, da za dokumentacijo do gradbenega dovoljenja, teoretično res vse izdela sam. Vendar bo s tem prevzel celotno odgovornost ne samo za svojo stroko, temveč tudi za stroke za katere specialistično ni kompetenten. V tem primeru bo Projektant (pravna oseba), kot tudi Vodja projekta, nosil vso odgovornost in posledice, pri čemer bo morala biti odgovornost ustrezno zavarovana. Projektant in Vodja projekta imata možnost, da se lahko v skladu s tretjim odstavkom četrtega člena Pravilnika navedejo udeleženi strokovnjaki in gradiva, ki so jih izdelali, in s tem prenesejo del odgovornosti na izdelovalce teh podlag. Vsekakor bo IZS takšno prakso tudi pričakovala in preverjala delo svojih pooblaščenih inženirjev v okviru strokovnega nadzora nad delom pooblaščenih inženirjev.

 

GZ določa, da mora imeti Projektant za izdelavo projektne dokumentacije primerno znanje in strokovne izkušnje; če takšnih strokovnjakov (pooblaščenih arhitektov in pooblaščenih inženirjev) nima, se mora pogodbeno povezati z drugim Projektantom, ki jih ima. Dalje ZAID v četrtem členu jasno določa, kaj so poklicne naloge pooblaščenih arhitektov in pooblaščenih inženirjev posameznih strok, in iz njih izhaja katera dela lahko pooblaščeni arhitekt in pooblaščeni inženir izvaja. Izvaja lahko le tisto, za kar je usposobljen in pooblaščen. Torej v kolikor pooblaščeni arhitekt in pooblaščeni inženir nima ustreznega znanja, ne sme DGD izdelati sam.  

 

2. Projektanti bomo imeli manj dela

 

Z gotovostjo lahko trdimo, da bo obseg dokumentacije do faze pridobitve gradbenega dovoljenja manjši in izdelan na nižjem nivoju, kot je bil doslej. Prav tako pa se bo število projektov faze PZI močno povečalo, predvsem na področju gradenj, kjer se po dosedanji praksi izdelava PZI ni prakticirala. Prav tako bodo vse rešitve, izvedene na gradbišču, morale biti prej obdelane na nivoju PZI. To pa bo rezultiralo k večjemu obsegu del in kakovosti projektne dokumentacije na gradbiščih. Še nerešeno ostaja vprašanje, kako bo z zahtevnimi objekti, kjer se PZI izvaja sukcesivno po principu »design and build«, ki se je po določilih FIDIC veliko uporabljal za projekte financirane s kohezijskimi sredstvi EU.

 

3. Gradili bomo nevarne in slabe objekte

 

Res je, da bo nižji nivo dokumentacije do faze gradbenega dovoljenja povzročil več kasnejših sprememb in dopolnitev. Razlog za to je manjši obseg informacij glede vseh posegov v prostoru in posledic ne-dokazovanja bistvenih zahtev v tej fazi.

Ta pomanjkljivost se bo nadoknadila oziroma celo izboljšala z dosledno zahtevo za predajo PZI pred pričetkom gradnje.

 

4. Kako bomo lahko v DGD predvideli vse, kar bo dejansko potrebno zgraditi?

 

To tveganje bo dejansko res obstajalo. Ker se dokazovanje bistvenih zahtev sedaj prestavlja na PZI, bo imelo za posledico več dopolnjevanj gradbenih dovoljenj.

 

5. S takšno dokumentacijo bomo imeli veliko težav s pogoje in mnenjedajalci

 

Kot sledi iz dosedanje prakse, so dosedanji soglasjedajalci pogosto zahtevali stopnjo izdelave dokumentacije, ki je presegala nivo obdelave PGD oziroma nivo PZI. Pričakovati je, da bo ta problematika še bolj izpostavljena z novo potrebno vsebino dokumentacije za pridobitev mnenj. Rešitev je v tem, da se lahko v skladu z GZ za gradbeno dovoljenje zaprosi tudi z negativnim mnenjem. Tako se odločanje prenese na upravni organ. Kljub vsemu je pričakovati probleme v vsakdanji inženirski praksi.

 

6. To je slabo za stroko

 

Potrebno je poudariti, da smo si na IZS prizadevali za drugačen pravilnik, v katerim bi bila Pravila stroke bolj izpostavljena in tudi zapisana z veliko začetnico. Novi Pravilnik je bolj namenjen upravnim postopkom v procesu graditve, kot pa zagotavljanju strokovnosti. Zato si bomo v IZS prizadevali za pripravimo in objavimo Pravila stroke o podrobnejšem načinu izdelave projektne dokumentacije, ki bi jih pooblaščeni inženirji uporabljali za zagotavljanje strokovnosti. Prav tako smatramo, da bo v procesu recenzij ali revizij morala biti pregledovana dokumentacija izdelana po Pravilih stroke in ne samo po tem Pravilniku. 

 

7. Upravne enote bodo zahtevale več, kot je predvideno s Pravilnikom

 

Zakonodajalec nas prepričuje da ne. Izkušnje iz dosedanje prakse sicer ta pomislek opravičujejo.

 

8. Cena dokumentacije bo padla, saj bodo naročniki v novem Pravilniku videli poenostavitve, kakor tudi določeni pooblaščeni arhitekti in inženirji.

 

Za preprečitev zlorab in zagotavljanje kakovosti bo potreben dosleden nadzor IZS in ZAPS nad delom svojih članov.

 

9. Kako se bomo znašli v integralnem postopku (gradbeno in okoljevarstveno dovoljenje)?

 

Pomislek je na mestu. Praksa še ni izoblikovana. Sicer dobra ideja o vzporednem postopku zaradi povečanja učinkovitosti se bo morala dokazati še v praksi. Iz dosedanje prakse dvomimo v hitro uveljavitev enotnega postopka, ki ga sicer načelno pozdravljamo. Opozarjamo pa, bi bilo potrebno spremeniti Zakon o varstvu okolja in pripadajoče podzakonske akte.

 

10. Pravilnik je napisan za enostanovanjske objekte

 

Res je, da je Pravilnik prilagojen tudi za najbolj preproste objekte. V IZS nismo zagovorniki, da je potrebno na vsak način enostavne objekte in najzahtevnejše gradnje obravnavati na skupnem imenovalcu. Že v preteklosti, se je tak pristop pokazal za težavnega. Opozarjamo tudi da Pravilnik nima ustrezne obrazložitve terminov, ki so uvedeni na novo.

 

Zaključek

 

V IZS s Pravilnikom v celoti ne moremo biti zadovoljni, saj se večina naših pripomb ni upoštevala v zaključni fazi izdelave Pravilnika. Kljub vsemu pa so v njem vsebine, ki prinašajo napredek in poenostavitve, seveda ob pogoju oblikovanja dobre in pravilne prakse.

 

Prepričani smo, da lahko le z enotnim tolmačenjem in pristopom tako zakonodajalca kot pristojnih zbornic uvedemo pravilno prakso uporabe novih zakonov in Pravilnika. Vsega tega pa si ne predstavljamo brez potrenjih Pravil stroke, ki jih bosta skupaj izdali obe zbornici in ki bodo zagotavljala ustrezno strokovno podlago za kakovostno projektno dokumentacijo.

 

Ker se (še posebej v infrastrukturi) veliko dokumentacije izdeluje kot vzdrževalna dela v javno korist na osnovi posebnih zakonov, ostaja nedorečeno, kakšna dokumentacija in njen nivo se bo morala izdelati po teh zakonih. Pričakovali bi, da bosta terminologija in pristop čim bolj usklajena.

 

Dejstvo je, da je bil Pravilnik pripravljen in sprejet v zelo kratkem času. Zato od zakonodajalca pričakujemo, da bo sprejemal predloge izboljšav zanj ter da bo po določenem časovnem obdobju izdelal ustrezne dopolnitve in odpravil pomanjkljivosti. Tak pristop smo si v IZS zastavili tudi za Pravila stroke.

 

 

 

Priloga: Izdelava dokumentacije v skladu z novo gradbeno zakonodajo, Pravilnikom in Pravili stroke je objavljena  tukaj (83 KB).

 

 



Arhiv »