Izpostavljena novica  

01.07.19

KOMENTAR K IZDANEMU
POJASNILU MOP ZA VODENJE PROJEKTIRANJA

 

 

20.6.2019 je bilo na  spletni strani MOP objavljeno novo navodilo oz. pojasnilo (177 KB), kako naj postopajo Upravne enote pri izdaji gradbenih dovoljenj v zvezi z vodjo projekta. Pojasnilo je bilo poslano vsem Upravnim enotam, na ZAPS in IZS. Tokrat se pod dokument ni podpisal državni sekretar na Ministrstvu ampak generalna direktorica Direktorata za prostor, graditev in stanovanja ga. Barbara Radovan in minister g. Simon Zajc.

 

Pojasnilo oz. dopis Ministrstva še vedno ne ponuja jasne zakonske podlage za določanje prevladujočih strok, vendar se da iz navedb jasno razbrati, katere so kompetence arhitektov in katere inženirjev.

 

Že prvi odstavek razkriva, kako različno je dojemanje vodenja projekta s strani pisca pojasnila in inženirsko (in verjamem tudi arhitekturno) javnostjo. V zadnjem stavku je namreč napisano, da »s tem, ko vodja projekta dokumentacijo potrdi z žigom in podpisom, poleg projektanta prevzame odgovornost za celoten projekt in posledično postane tudi avtor projekta«.

 

Projekt soustvarijo različne stroke – arhitekturna, gradbena, strojna, elektro, tehnološka … . Vsaka je za svoje področje avtorska. Na noben način torej ne more biti vodja projekta tudi avtor projekta, saj bi po tej logiki potrebovali za izdelavo projekta le enega strokovnjaka, ki bi bil hkrati avtor vseh delov projekta in hkrati tudi vodja projekta.

 

Zelo jasno je v navodilu zapisano, da »GZ pojma prevladujoča stroka ne opredeljuje, niti ne opredeli, kdo je lahko vodja projekta glede na namen gradnje«. Celotna argumentacija vodenja projekta za stavbe sloni na tem, da je arhitekturno projektiranje oz. arhitektura kot izraz kulture v javnem interesu. Vendar, če si preberemo 15. člen Gradbenega zakona so v javnem interesu tudi bistvene zahteve za objekte, ki jih je osem - mehanska odpornost in stabilnost, varnost pred požarom, higienska in zdravstvena zaščita ter zaščita okolja, varnost pri uporabi, zaščita pred hrupom, varčevanje z energijo in ohranjanje toplote, univerzalna graditev in raba objektov, trajnostna raba naravnih virov (predpostavljamo, da je vse, kar je zapisano v zakonu, v javnem interesu, sicer verjetno zakona ne bi bilo). Večino bistvenih zahtev za objekte zagotavljajo inženirji, torej je njihova dejavnost prav tako v javnem interesu. Iz tega je po analogiji jasno mogoče potegniti zaključek, da je vodenje projekta mogoče poveriti tako arhitektom kot inženirjem.

 

Iz pojasnila se kot že rečeno da zelo jasno razbrati katere projekte naj vodijo zgolj in samo arhitekti (vse stanovanjske stavbe, nestanovanjske stavbe, ki so po namenu stavbe v javni rabi ali pa v primerih, ko stavbe s svojo pojavnostjo v okolju bistveno prispevajo k urejenosti prostora), je pa zelo zanimiva in veliko pove o načinu razmišljanja pisca pojasnila formulacija pri inženirskih objektih. Eksplicitno so navedeni daljnovodi in plinovodi kot primer, kje vodenje prevzame elektro oz. strojna stroka, pri vseh ostalih inženirskih objektih pa se o vodji projekta odloči projektant (firma). Torej pri stavbah je vodja projekta lahko le arhitekt, pri vseh ostalih (razen daljnovoda in plinovoda) pa se projektant, torej podjetje, ki je sklenilo pogodbo, odloči, kdo je lahko vodja projekta. Če torej podjetje, ki ga vodi arhitekt sklene pogodbo za projektiranje mostu, se lahko to podjetje odloči, da je pri tem objektu prevladujoča stroka arhitektura in za vodjo projekta lahko postavi arhitekta. Upravna enota mora v skladu s pojasnilom za most, ki je seveda najbolj tipičen inženirski objekt, izdati gradbeno dovoljenje, kljub temu, da vodja projekta ni inženir!!!?

 

Na tej točki postane jasno, da arhitekturna stroka praktično za celotno področje projektiranja, tako stavb kot inženirskih objektov, hoče vodilno vlogo, s čimer pa se inženirji nikakor ne moremo strinjati.

 

Dikcija iz tretjega odstavka 12. člena GZ, ki določa vodjo projekta, je v bistvenem delu popolnoma enaka, kot jo je določal stari ZGO-1 v 3. odstavku 45. člena. Upravne enote so v času uporabe ZGO-1 v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj identično določbo zakona brez pomislekov uporabljale na način, da so izdajale gradbena dovoljenja, pri katerih so pooblaščeni inženirji nastopali kot odgovorni vodje projekta po ZGO-1. Ne obstajajo torej nikakršni utemeljeni razlogi, da teh nalog pooblaščeni inženirji ne bi mogli in smeli opravljati še naprej (tudi po GZ), zato predstavlja tolmačenje MOP-a in tudi že ravnanje nekaterih upravnih enot v tem delu neutemeljeno poseganje v pridobljene pravice, ki ima za posledico tudi odškodninsko odgovornost. 

 

Vodenje projektiranja je zgolj koordinacija projektantov posameznih načrtov. Vse dileme okrog kvalitete grajenega okolja, dviga kakovosti življenja in življenjskega okolja ter uveljavljanje trajnostnega razvoja, socialne kohezije in kulturne identitete bivalnega ugodja, ki jih navaja pisec pojasnila, se zagotavljajo z arhitekturnim, krajinsko-arhitekturnim načrtovanjem, s potencialnimi spremembami tekom projektiranja mora soglašati arhitekt. Arhitekt mora te cilje zasledovati v okviru arhitekturnega projektiranja. Vodenje projekta seveda v ničemer ne doda h kvaliteti arhitekture ali celo izboljša izpolnjevanje zahtev, ki so navedene v pojasnilu MOP. Gre zgolj za obvladovanje glavne projektantske pogodbe, ki jo bo z investitorjem sklenilo podjetje vodje projekta in branjenje monopola ene stroke na škodo druge.

 

Trdimo, da za vodjo projektov ni potrebnih specifičnih znanj, ki bi jih tekom študija absolvirali le arhitekti, zato sta pri gradnji stavb izobrazbi arhitekta ali inženirja popolnoma enakovredni.

 

 

 

Predsednik UO MSG

Andrej Pogačnik, univ.dipl.inž.grad.

 

 



Arhiv »