Dobra inženirska praksa  


Primeri dobre prakse

 

Ena izmed nalog Komisije za dobro prakso, ki je delovala v okviru IZS, je bil tudi izbor in objava izstopajočih inženirskih projektov oz. objektov kot primerov dobre inženirske prakse, ki jih objavljamo na spletni strani zbornice.

 

Še vedno nadaljujemo z objavami novih primerov dobre prakse, ki jih lahko pripravijo tudi člani zbornice ter drugi zainteresirani tako, da izpolnjijo obrazec z zahtevanimi podatki, ki je objavljen  tukaj (26 KB) in ga pošljejo po elektronski pošti na naslov  petra.kavcicping@izspong.si. Po dogovoru s strokovnjaki na IZS, se sprejme končno odločitev o objavi.

 

Predstavljeni projekti, ki se jim postopoma pridružujejo tudi drugi, obsegajo trenutni izbor, in sicer od inženirskih objektov nizke gradnje kot so mostovi, predori, do objektov visoke gradnje kot so proizvodni, skladiščni, poslovni objekti in ne nazadnje tudi objekti z učinkovito rabo energije, izrabo obnovljivih virov energije in obstoječi energetsko sanirani objekti. Torej zanimiv izbor primerov, ki bo obsegal skoraj celotno področje inženirskih znanj pri gradnji objektov. Nekateri primeri dobre prakse so nadgrajeni tudi s podatki o cenah inženirskih storitev kot so projektiranje, nadzor nad gradnjo, tehnično svetovanje, in s podatki o investicijskih stroških.

 

Do sedaj objavljene primere dobre prakse smo s sklepom komisije v mesecu juniju razvrstili v pet skupin:

- stanovanjski objekti,

- poslovni objekti,

- industrijski objekti,

- inženirski objekti,

- področje geodezije.

 

S tem prispevkom želi Inženirska zbornica Slovenije prispevati k dvigovanju kvalitete inženirskih storitev in h kvaliteti same gradnje. Primeri dobre inženirske prakse odpirajo platformo za prikaz uspešnega timskega dela inženirjev v našem nacionalnem, evropskem in mednarodnem merilu. Poleg tega prispevajo k promoviranju inženirskega znanja v Sloveniji in vzpodbujajo interes za inženirsko dejavnost pri vseh starostnih generacijah. Predstavljeni projekti prikazujejo kako obsežne so dejavnosti in naloge današnjega inženirja, in kako velike so tehnične možnosti inovativne ideje tudi realizirati.

 

Storitve podprte s strokovnim znanjem in inovativnostjo inženirjev so ena izmed najpomembnejših osnov za uspešno gospodarsko rast naše države tako v preteklosti, sedanjosti še toliko bolj pa je to pomembno za našo prihodnost.

 

Inženirska dejavnost je danes v javnosti premalo uveljavljena. Ne dolgo nazaj inženirski objekti niso predstavljali kakšne posebne vloge v gradbeni kulturi naše države. Inženirski objekti spreminjajo podobo urbanih naselij in pokrajine. Primeri dobre inženirske prakse se danes vedno bolj uveljavljajo kot prispevek h kvalitetnemu izgledu okolja v katerem živimo in so del gradbene kulture naše države. Ta razvoj in trend je vzpodbuden in kaže na to, da kreativnost in inovativnost inženirskih storitev vedno bolj pridobivata na pomembnosti v javnosti. In tako je tudi prav, saj so inženirji prisotni pri skoraj vseh gradnjah.

 

Inženirska dejavnost ima torej velik delež pri oblikovanju okolja, primeri inženirske prakse pa naj vzpodbudijo tudi kritična razmišljanja in razprave o gradbeni kulturi. Samo vodenje odprte razprave zagotavlja, da inženirska dejavnost z gradbeno kulturo pridobiva na vrednosti in na svoji vlogi v družbi, ki ji pripada.